Večina velikih rudnikov za uspešno delovanje potrebuje znatne naložbe v infrastrukturo. Vendar se rudarski sektor zaradi vsesplošne finančne krize sooča z velikimi kapitalskimi omejitvami, vlagatelji in finančniki pa iščejo naložbe z manjšim tveganjem in zanesljivimi donosi. Hkrati so novi rudarski projekti v vedno bolj oddaljenih regijah, kar pomeni večje in bolj zapletene infrastrukturne zahteve. Poleg tega se povečujejo pritiski lokalnih zainteresiranih strani, da se razvoj infrastrukture, ki je namenjena izključno rudarstvu, preusmeri v razvoj infrastrukture za večnamensko uporabo, da bi se povečala vrednost mineralnih virov. Skupni rezultat teh trendov je, da si rudarska podjetja izredno težko zagotovijo kapital, potreben za naložbe v projekte s ključnimi infrastrukturnimi zahtevami. Glede na vse to je namen tega članka razumeti, kako lahko rudarska podjetja izboljšajo dostop do financiranja za razvoj infrastrukture.
Struktura rudarskih podjetij za boljši dostop do financiranja projektov z velikimi infrastrukturnimi zahtevami
Na podlagi temeljite raziskave v rudarskem sektorju, finančne skupnosti in dokumentacijske študije so bili opredeljeni splošni modeli za dostop rudarskih podjetij do financiranja projektov z obsežnimi infrastrukturnimi zahtevami. Dodatne ugotovitve kažejo, da je kapital sicer na voljo, vendar naložbe ovirajo neprivlačni profili tveganja in donosnosti ter nejasne vloge in odgovornosti za financiranje in razvoj sredstev. To še posebej velja za projekte, pri katerih naj bi bila infrastruktura večnamenska/večnamenska, saj so ti projekti na splošno bolj zapleteni, večinoma imajo višje finančne zahteve in so pogosto v regijah z visokim državnim tveganjem ter šibkimi zakonodajnimi in regulativnimi okviri. Vsi ti dejavniki skupaj še povečujejo težave pri financiranju.
Glavni modeli financiranja projektov z velikimi infrastrukturnimi elementi, ki jih uporabljajo rudarska podjetja, so:
- Solo: Nekatera rudarska podjetja samostojno financirajo, gradijo, upravljajo in vzdržujejo svojo infrastrukturo.
- Pogodba: rudarska podjetja lahko delno ali v celoti vlagajo prek modela Solo in sodelujejo s tretjim(-i) ponudnikom(-i) storitev, ki prevzame(-jo) obveznost izgradnje, delovanja in vzdrževanja infrastrukturne komponente projekta.
- Državno financiranje: Medtem ko so kreditno sposobne države lahko pridobile kapital na kapitalskih trgih za vzdrževanje svoje rudarske infrastrukture, so se manj razvite države brez ugodnih bonitetnih ocen pri financiranju svojih rudarskih projektov zanašale na ugodno financiranje s strani večstranskih agencij, kot je Svetovna banka, in drugih institucij, bodisi z neposrednimi posojili bodisi z izboljšanjem kreditne sposobnosti.
- Financiranje podjetij: Pri financiranju podjetij financerji odobrijo posojilo sponzorju projekta, ki s prihodki financira projekt, običajno prek lokalne hčerinske družbe. Prednost financiranja podjetij je, da se pogosto odobri pod boljšimi pogoji kot dolg z omejenim regresom, saj je vir poplačila celotno poslovanje sponzorja.
- Projektno financiranje: Pri projektnem financiranju financerji kot vir odplačila dolga upoštevajo denarne tokove samega projekta (v tem primeru rudarske infrastrukture) in ne podjetja ali države. Opisana je tudi kot “pogodbeno zasnovana” tehnika financiranja, saj so odgovornosti različnih udeležencev projekta opredeljene v več pogodbah. Financerji se o financiranju odločajo na podlagi preverjanja tehnične in finančne sposobnosti projektnega podjetja, da izpolni te pogodbe.
- Vozilo za posebne namene: Vlagatelj ali skupina vlagateljev lahko financira, gradi, ima v lasti in upravlja infrastrukturno sredstvo prek neodvisnega nosilca financiranja.
- Javno-zasebna partnerstva: Pri tem gre za srednje- ali dolgoročne pogodbe med organom javnega sektorja, rudarskim podjetjem, večstranskimi razvojnimi bankami in morebitnimi drugimi zasebnimi podjetji, pri čemer se financiranje infrastrukture in odgovornosti združijo pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju projekta.
Vsak od teh modelov lahko učinkovito financira projekt z velikimi infrastrukturnimi zahtevami, lahko pa se uporablja v kombinaciji ali posamično, odvisno od narave projekta ter profila tveganja in potreb vpletenih strani.
Kako izboljšati dostop do kapitala za razvoj infrastrukture.
Da bi olajšali dostop do kapitala za naložbe v infrastrukturo, morajo rudarska podjetja zmanjšati profil tveganja ter opredeliti vloge in odgovornosti pri financiranju sredstev, obratovanju in vzdrževanju. Malo verjetno je, da bodo te težave odpravili kakršni koli modeli naložb v infrastrukturo. Podjetja, vlade gostiteljic in vlagatelji morajo raje razmisliti o tem, kako izboljšati obstoječe modele, da bi premagali izzive. V nadaljevanju so opisane učinkovite metode za to:
- Zmanjšanje profila tveganja pri naložbah v infrastrukturo
- Upravljanje pričakovanj
- Mobilizacija novega razreda vlagateljev
Ti pristopi se lahko uporabljajo samostojno ali skupaj, da se poveča dostop do kapitala za razvoj infrastrukture.
Upravljanje tveganj
Trenutno je eden od dejavnikov, ki ovirajo naložbene dejavnosti v rudarskem sektorju, prisotnost znatnih naložbenih tveganj. Temeljni problem rudarskih podjetij je temeljita študija naložbenih projektov, ocena tveganja in upravljanje naložbenih tveganj.
Pri oblikovanju različnih ukrepov za zmanjšanje naložbenega tveganja in negotovosti pri doseganju vnaprej predvidenih gospodarskih rezultatov je treba upoštevati zmožnost organizacije, da prenese tveganje na zavarovalnico, prerazporeditev tveganj med vse udeležence naložbenega projekta in samozavarovanje.
Če ste rudarsko podjetje in iščete financiranje infrastrukturnih projektov ali investitorje, se zdaj obrnite na strokovnjaka Damaliona.
