Select Page

Kaj je listinjenje?

Listinjenje je metoda, pri kateri se sredstva, ki prinašajo tok prihodkov, skupaj s pripadajočimi tveganji združijo v namensko družbo (SPV) in nato prodajo vrednostnih papirjev v SPV zainteresiranim vlagateljem, ki na dogovorjeni datum prejmejo dividende/obresti in odplačilo glavnice.

Listinjenje se pogosto uporablja za monetizacijo nelikvidnih sredstev, znižanje stroškov financiranja ali prepakiranje finančnih sredstev ter za prilagoditev tveganja.

Preberete lahko naš vodnik Damalion o luksemburškem listinjenju.

Predlog zakona o posodobitvi luksemburškega zakona o listinjenju

Luksemburški zakon z dne 22. marca 2004 o listinjenju (“zakon o listinjenju “) je v zadnjih letih potrdil uspešen okvir za najrazličnejše transakcije listinjenja, preoblikovanja in financiranja.

Vzpostavil je zanesljiv in vlagateljem prijazen pravni in davčni okvir za posle listinjenja, ki jih izvajajo luksemburški SVS, in spodbuja visoko stopnjo prožnosti.

Luksemburški parlament (Chambre des Députés) je 9. februarja 2022 sprejel nov predlog zakona o spremembi zakona o listinjenju.

Glavne ugotovitve novega zakona so povzete v naslednjih odstavkih:

  • Financiranje nosilca listinjenja (SV): Financiranje posla ni več omejeno na vrednostne papirje, ampak je odprto za vse finančne instrumente, če je odplačljivi znesek odvisen od listinjenih tveganj. Namen tega je uskladiti zakon o listinjenju z evropsko uredbo o listinjenju, ki ne zahteva financiranja izključno v obliki vrednostnih papirjev.
  • Nekatera računovodska vprašanja, povezana s predelki, so bila rešena: Zakon o listinjenju omogoča, da lahko večoddelčni SV, ki se financirajo z lastniškim kapitalom, odobrijo bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida vsakega oddelka samo na podlagi glasov delničarjev tega oddelka, če je takšna možnost vključena v njihov statut. Prav tako lahko statut SV določa, da so dobiček, razdelitvene rezerve in obvezne zakonske rezerve oddelka določeni ločeno in brez sklicevanja na finančno stanje SV na splošno.
  • Nove pravne oblike za SV: Novi zakon o listinjenju uvaja dodatne korporacijske strukture, ki so na voljo SV: družbe z neomejeno odgovornostjo (sociétés en nom collectif) (SENC), navadne komanditne družbe (sociétés en commandite simple) (SCS), posebne komanditne družbe (sociétés en commandite spéciale) (SCSp) in poenostavljene delniške družbe (sociétés par actions simplifiées) (SAS).

Potreba po reviziji za luksemburške strukture listinjenja

Vsi SV (vključno s SV v obliki navadne komanditne družbe (société en commandite simple), posebne komanditne družbe (société en commandite spéciale) in družbe z neomejeno odgovornostjo (société en nom collectif)) morajo sestaviti in objaviti letne računovodske izkaze, ki jih mora v vsakem primeru revidirati eden ali več pooblaščenih luksemburških neodvisnih revizorjev (réviseurs d’entreprises agréés).

  • Pojasnilo o nadzoru, ki ga izvaja luksemburški regulator (CSSF): Posodobljeni zakon o listinjenju določa, da mora biti SV pod nadzorom CSSF, kadar stalno izdaja vrednostne papirje javnosti, v skladu s sedanjo razlago, ki jo je CSSF podal v svojih pogosto zastavljenih vprašanjih. Predlaga se, da se prag nominalne vrednosti za javne izdaje zniža s 125.000 EUR na 100.000 EUR (v skladu z izvzetjem iz uredbe o prospektu). Tako bi moral CSSF odobriti samo SV, ki več kot trikrat na leto izdajo vrednostne papirje za javnost z nominalno vrednostjo pod 100 000 EUR neprofesionalnim vlagateljem. Neupoštevanje zahtevka za dovoljenje CSSF v takih primerih je zdaj prav tako kaznivo.
  • Neposredno in posredno imetništvo sredstev: Posodobljeni zakon o listinjenju pojasnjuje, da ima lahko SV neposredno in posredno v lasti listinjeno premoženje. To na primer pomeni, da bi bilo izrecno dovoljeno, da ima SV neposredno v lasti nepremičnine.
  • Več prožnosti pri pasivnem upravljanju: S posodobljenim zakonom o listinjenju bo aktivno upravljanje dovoljeno za SV za tveganja, povezana z obveznicami, posojili ali drugimi dolžniškimi instrumenti, razen če so instrumenti financiranja izdani za javnost. To naj bi Luksemburgu omogočilo, da privabi več struktur CDO/CLO, ki so bile v preteklosti ustanovljene v drugih jurisdikcijah.
  • Pravna podrejenost: Cilj posodobljenega zakona o listinjenju je uvesti formalnopravni sklop pravil o podrejenosti, ki se uporabljajo za finančne instrumente, ki jih izda SV.

Na podlagi zakona,

  • delnice in deleži v partnerstvu bodo podrejeni drugim finančnim instrumentom, ki jih izda SV,
  • delnice in deleži v partnerstvu bodo podrejeni delnicam upravičencev, ki jih izda SV,
  • delnice upravičencev bodo podrejene dolžniškim finančnim instrumentom, ki jih izda SV, in
  • finančni instrumenti s spremenljivo spremenljivo obrestno mero bodo podrejeni finančnim instrumentom s fiksno obrestno mero, ki jih izda SV.

Vendar pa bo obstajal prostor za prožnost, saj se lahko sklop pravil o podrejenosti prekliče v ustanovnih dokumentih ali dokumentih o izdaji.

  • Uveden je prožnejši okvir za zavarovanja, ki jih odobri SV: V skladu s tem se bo uvedel prožnejši mehanizem, ki bo omogočal večjo varnost, kot je to določeno v členu 3.2. Struktura, v kateri je zavarovani dolg nastal na ravni matične ali hčerinske družbe SV, je zagotovo naletela na nekaj zapletov. Novi zakon uvaja določeno mero prožnosti, ki SV omogoča, da zavaruje obveznosti drugih oseb in ne le svoje, če so te obveznosti povezane s transakcijo listinjenja. Odpravljena je bila tudi sankcija ničnosti za neskladno transakcijo.
  • Pojasnilo o skladih listinjenja: V posodobljenem zakonu o listinjenju je dodatno pojasnjeno, da morajo biti skladi listinjenja (in njihova likvidacija) vpisani v luksemburški poslovni register, pri čemer se morajo sedanji skladi listinjenja registrirati v šestih mesecih po začetku veljavnosti predloga zakona.
  • Davek: Posodobljeni zakon o listinjenju neposredno ne vključuje nobenega posebnega davčnega ukrepa v zvezi s SV, ki so že po zakonu o listinjenju deležni zelo privlačnega davčnega režima. SV, ki so ustanovljeni kot podjetniški nosilci, lahko od svoje davčne osnove v celoti odbijejo obveznosti ali izplačila delničarjem ali vlagateljem, ne da bi se sprožil luksemburški davčni odtegljaj, ne glede na to, kje se nahajajo delničarji in vlagatelji. Ker so SV, ustanovljeni kot nosilci podjetja, v celoti obdavčljivi, so lahko upravičeni do dostopa do pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja in direktiv EU. Nazadnje, storitve upravljanja za SV se lahko v glavnem opirajo na oprostitev plačila DDV.

Glede na navedeno se je Luksemburg uveljavil kot glavno središče za transakcije listinjenja in glede na širok nabor prožnih in naložbam prijaznih določb je zelo verjetno, da bo na tem področju uspešen tudi v prihodnje.

Če želite registrirati svoje sredstvo listinjenja v Luksemburgu, se zdaj obrnite na strokovnjaka Damalion.