Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek, 18. marca 2025, po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ukazal svoji vojski, naj spoštuje 30-dnevno premirje na ukrajinski energetski infrastrukturi. Vendar ta sporazum ne zajema aktivnih frontnih linij ali civilnega prebivalstva, zaradi česar se poraja vprašanje o njegovi učinkovitosti pri vzpostavljanju celovitega miru.
Bela hiša je poudarila, da je treba sredstva z vojskovanja preusmeriti v reševanje potreb ruskih in ukrajinskih državljanov. Voditelji so se strinjali, da bo ta energetska in infrastrukturna prekinitev ognja prvi korak k miru, pri čemer so načrtovana tehnična pogajanja o izvajanju pomorske prekinitve ognja v Črnem morju ter razprave o popolni prekinitvi ognja in trajnem miru.
Predsednik Trump, ki si je prizadeval, da bi Putin privolil v brezpogojno prekinitev ognja, je v objavi na portalu Truth Social pogovor opisal kot “zelo dober in produktiven”. Izrazil je upanje, da bo omejena prekinitev ognja hitro prešla v popolno prekinitev sovražnosti in konec vojne.
Vendar pa sporazum ne dosega brezpogojne 30-dnevne prekinitve ognja, ki jo je predhodno sprejela Ukrajina. Putin je predstavil več pogojev za širša mirovna pogajanja, vključno s popolno ustavitvijo tuje vojaške pomoči in izmenjave obveščevalnih podatkov s Kijevom. To stališče je v skladu z rusko zahtevo, ki jo je Rusija ves čas konflikta vztrajno zahtevala, da se ukine zahodna podpora Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil skepso glede Putinove iskrenosti pri iskanju miru. Njegovim pomislekom se pridružuje tudi anonimni ukrajinski zakonodajalec, ki je poudaril, da dogovor o prenehanju napadov na energetsko infrastrukturo tik pred pomladjo ne kaže nujno na pristen interes za mir.
Čas sklenitve tega sporazuma je pomemben, saj je Rusija med vojno večkrat napadla ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Do premirja prihaja v času, ko je Ukrajina pokazala tudi večjo zmožnost napadov na ruskem ozemlju, kar dokazujejo nedavni napadi brezpilotnih letal na ruske objekte za oskrbo z gorivom.
Čeprav je ta razvoj potencialni korak k deeskalaciji, je treba opozoriti, da sporazum ne obravnava stalnega nasilja na frontah ali vpliva na civilno prebivalstvo. Omejena narava premirja sproža vprašanja o njegovi možnosti, da pripelje do celovitega mirovnega sporazuma.
Mednarodna skupnost bo pozorno spremljala izvajanje premirja na področju energetske infrastrukture in njegov vpliv na širši konflikt. Uspeh tega začetnega sporazuma bi lahko odprl pot za obsežnejša pogajanja, ki bi lahko vključevala razprave o ozemeljskih vprašanjih in prihodnosti spornih območij, kot je elektrarna v Zaporožju.
Trump je v okviru tekočih diplomatskih prizadevanj omenil, da namerava odpotovati v Savdsko Arabijo na srečanje s Putinom, da bi se pogovorili o prekinitvi ognja, čeprav Bela hiša natančnega časa tega srečanja še ni potrdila.
Sporazum o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo sicer predstavlja pomemben napredek v rusko-ukrajinskem konfliktu, vendar njegov omejen obseg in skepticizem ukrajinskega vodstva poudarjata kompleksne izzive, ki ostajajo pri doseganju trajnega miru. Prihodnji tedni bodo ključni pri ugotavljanju, ali lahko ta prekinitev ognja služi kot temelj za celovitejša pogajanja ali pa se bo izkazala za še eno začasno zatišje v dolgotrajnem konfliktu.
To sporočilo je zgolj informativnega značaja.
