Papež Frančišek, prvi latinskoameriški in jezuitski papež, je umrl 21. aprila 2025 v 88. letu starosti po kapi. Z njegovo smrtjo se je za Rimskokatoliško cerkev končalo prelomno obdobje. Frančiškovo papeževanje, znano po ponižnosti in predanosti družbeni pravičnosti, so zaznamovala prizadevanja za reformo vatikanske birokracije, reševanje podnebnih sprememb in zagovorništvo marginaliziranih skupnosti.
Pokoren in reformatorski pontifikat
Frančišek, ki je bil izvoljen leta 2013 po odstopu papeža Benedikta XVI., je uvedel bolj pastoralni in vključujoč pristop k papeževanju. Poudarjal je usmiljenje, vključenost in pravičnost ter bil pogosto v sporu s tradicionalisti. Njegova zadnja želja je bila preprost pokop v baziliki Svete Marije Velike.
Pokloni svetovnih voditeljev
Po njegovi smrti so voditelji po vsem svetu izrazili sožalje. Ameriški predsednik Joe Biden je Frančiška pohvalil kot transformativnega voditelja, ki se zavzema za revne, globalno pravičnost in varstvo okolja, ter ga imenoval “ljudski papež”. Nekdanji predsednik Obama, Hillary Clinton in drugi ugledni predstavniki so pohvalili Frančiškovo ponižnost, zavzemanje za marginalizirane in moralno vodenje.
Iskanje naslednika
Papeški prestol je izpraznjen, zato je treba izbrati naslednika. Konklave 135 kardinalov z glasovalno pravico, ki zastopajo različna svetovna okolja in teološke poglede, bo odločil, ali se bo njegova zapuščina ohranila ali spremenila. Ključni kandidati so zmerni, kot je Pietro Parolin, konservativci, kot sta Peter Erdo in Robert Sarah, ter liberalci, kot sta Luis Antonio Tagle in Matteo Zuppi. Pričakuje se, da bo konklave politično obarvan, saj se bodo v Sikstinski kapeli razplamtele ideološke razlike.
Trenutek razmisleka za Cerkev
Katoliška cerkev je v obdobju žalovanja in premišljevanja, zato bo izbira naslednjega papeža odločilna za njeno usmeritev v prihodnjih letih. Svet pozorno spremlja, kako Cerkev prehaja ta pomemben prehod.
