Select Page

KONVENCIJA

Med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Federativno republiko Brazilijo za izogibanje dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki na dohodek in premoženje.

Veliko vojvodstvo Luksemburg in Federativna republika Brazilija, ki želita skleniti Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje,

so se dogovorili o naslednjih določbah:

1. člen

Zajete osebe

  1. Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ́ države pogodbenice ali vsake od obeh držav.
  1. Razume se, da se konvencija ne uporablja za dohodek ali kapital holosebe s prebivališčem v Luksemburgu, ki uživajo posebne davčne ugodnosti v skladu z veljavno zakonodajo Luksemburga ali po Veljavna luksemburška zakonodaja ali kateri koli drug podoben zakon, ki lahko začne veljati v Luksemburgu po podpisu konvencije, niti na dohodek, ki ga rezident Brazilije pridobi od takih podjetij, niti na deleže takih rezidentov v takih družbah.

2. člen

Pokriti davki

  1. Sedanji davki, za katere se uporablja konvencija, so:

(a) v zvezi z Velikim vojvodstvom Luksemburg:

– dohodnina;

– davek na dohodek skupnosti;

– poseben davek na pristojbine;

– davek na premoženje;

– komunalni komercialni davek po dobičku in kapitalu ́izkoriščanja;

– davek na celotno plačo;

– davek na nepremičnine;

(v nadaljnjem besedilu “luksemburški davek”);

(b) v primeru Federativne republike Brazilije:

– zvezni davek na dohodek in dobiček katere koli vrste, razen l ́ davka na

– presežni transferji in na dejavnostih manjšega pomena;

(v nadaljnjem besedilu “brazilski davek”).

  1. Konvencija se uporablja tudi za prihodnje davke enake ali podobne narave, ki se dodajajo ali so k sedanjim davkom ali bi jih nadomestili.

3. člen

Splošne opredelitve

  1. Za namene te konvencije, razen če kontekst zahteva drugače:

(a) izraz “Brazilija” pomeni Federativno republiko Brazilijo;

(b) izraz “Luksemburg” pomeni Veliko vojvodstvo Luksemburg;

(c) izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita, kot zahteva kontekst, Luksemburg ali Brazilijo;

(d) izraz “oseba” vključuje posameznike, podjetja in vse druge skupine oseb;

(e) izraz “družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene šteje za družbo; in

(f) izraza “podjetje ́države pogodbenice” in “podjetje ́druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga vodi rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga vodi rezident druge države pogodbenice;

(g) izraz “državljani” pomeni:

I ) vse fizične osebe , ki imajo državljanstvo ́ države pogodbenice ;

II) vse pravne osebe, partnerstva in združenja, ustanovljena v skladu z veljavnimi zakoni v državi pogodbenici;

III) vse pravne osebe, partnerstva in združenja, ustanovljena v skladu z veljavnimi zakoni v državi pogodbenici.

(h) izraz “mednarodni promet” pomeni vsak prevoz z ladjo ali letalom, ki ga izvaja podjetje, katerega sedež dejanske uprave je v državi pogodbenici, razen če se ladja ali letalo uporablja samo med točkami v drugi državi pogodbenici;l ́izraz “pristojni organ” pomeni:

I) v Braziliji:

minister za finance, sekretar za zvezne prihodke ali njihovi samopozvani predstavniki;

II) v Luksemburgu:

Minister za finance ali njegov pooblaščeni predstavnik.

  1. Za namene uporabe konvencije s strani države pogodbenice ima vsak izraz, ki ni drugače opredeljen, pomen, ki mu ga daje zakonodaja te države, ki ureja davke, ki so predmet opredeljene konvencije, pomen, ki ga ima po pravu te države v zvezi z davki, ki so predmet konvencije, razen če je izraz “davk” opredeljen v konvenciji.

4. člen

Bivališče za davčne namene

  1. Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice” pomeni vsako osebo, ki je v skladu z zakonodajo te države dolžna plačati davek v tej državi zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, kraja upravljanja ali katerega koli drugega merila. podobne narave.
  1. Kadar se po določbi prvega odstavka posameznik šteje za rezidenta vsake od držav pogodbenic, se zadeva reši po naslednjih pravilih:

(a) Šteje se, da je taka oseba rezident ́države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče v vsaki od držav pogodbenic, se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero so njene osebne in gospodarske vezi najtesnejše (središče vitalnih interesov);

(b) Če ni mogoče določiti ́države pogodbenice, v kateri ima taka oseba središče svojih vitalnih interesov, ali da ́država pogodbenica ni minirana ali da nima ́ stalnega bivališča v nobeni od držav pogodbenic, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno prebivališče;

(c) če je taka oseba običajno prisotna v vsaki od držav pogodbenic ali redno ni v nobeni od njiju, se šteje, da je rezident ́države pogodbenice, katere državljanstvo ima;

(d) Če ima taka oseba državljanstvo vsake od držav pogodbenic ali če nima državljanstva nobene od njiju, pristojni organi držav pogodbenic odločijo o vprašanju nesoglasja.

  1. Kadar se po določbi prvega odstavka šteje, da je oseba, ki ni posameznik, rezident vsake od držav pogodbenic, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri je njen sedež dejanske uprave.

5. člen

Stalna enota

  1. Za namene te konvencije ́izraz “stalna poslovna enota” pomeni a

stalno mesto poslovanja, kjer podjetje opravlja celotno ali del svojega poslovanja.

  1. Izraz “stalna poslovna enota” vključuje zlasti:

(a) kraj upravljanja;

(b) podružnica;

(c) pisarna;

(d) tovarna;

(e) delavnica;

(f) rudnik, kamnolom ali druga mesta ́čpljenja naravnih virov;

(g) gradbišče ali montažno mesto, ki traja več kot šest mesecev.

  1. Ne šteje se, da ́ obstaja stalna poslovna enota, če:

(a) se ́naprave uporabljajo izključno za namene skladiščenja, ́razstavljanja ali dostave blaga ali blaga, ki pripada ́nacionalnosti. bolezni, ki pripadajo ́podjetju;

(b) blago, ki pripada ́podjetju, je skladiščeno izključno za namen skladiščenja, d ́razstavljanja ali dostave;

(c) blago, ki pripada ́podjetju, je skladiščeno izključno za namen predelave v drugem podjetju;

(d) stalni poslovni objekt se uporablja izključno za ́nakup blaga ali zbiranje informacij za ́podjetje;

(e) se stalni poslovni objekt uporablja za ́podjetje izključno za namene oglaševanja, zagotavljanja ́informacij, znanstvenih raziskav ali podobnih dejavnosti, ki imajo pripravljalni ali pomožni značaj.

  1. Oseba, ki deluje v državi pogodbenici v imenu ́podjetja druge države pogodbenice, ki ni zastopnik, ki ima neodvisni status iz 5. odstavka, se šteje za stalno poslovno enoto” v prvi omenjeni državi, če ima v tej državi Državna pooblastila, ki jih pri tem običajno izvaja in mu omogočajo sklepanje pogodb v imenu podjetja, razen če je dejavnost te osebe omejena na ́ nakup blaga za ́podjetje. Vendar se šteje, da ima zavarovalnica ́ države pogodbenice a v drugi državi pogodbenici od trenutka, ko s ́posredništvom zastopnika, ki ne spada v kategorijo oseb iz 5. odstavka spodaj, prejme premije na ozemlju slednje države ali zavaruje tveganja, ki se nahajajo na tem ozemlju.
  1. Za podjetje države pogodbenice se ne šteje, da ima stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici samo zato, ker tam posluje prek posrednika, posrednika ali katerega koli drugega posrednika z neodvisnim statusom, pod pogojem, da osebe delujejo v okviru svojega običajnega poslovanja.
  2. Dejstvo, da ́podjetje, ki je rezident ́ države pogodbenice, obvladuje ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice ali ki posluje v tej državi (bodisi l ́posrednik stalne poslovne enote ali ne), samo po sebi ne zadostuje, da bi bilo katero od takih podjetij stalna poslovna enota ́drugega.
  3. Šteje se, da ima podjetje ́ene države pogodbenice stalno poslovno enoto v ́drugi državi pogodbenici, če tam opravlja ́dejavnost opravljanja storitev ́umetnikov in športnikov iz ́17. člena te konvencije.

6. člen

Prihodki od nepremičnin

  1. Dohodek od nepremičnin, vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva, se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je to premoženje.
  1. (a) Izraz “nepremičnina” se opredeli v skladu z zakonodajo ́države pogodbenice, v kateri se zadevno premoženje nahaja.

(b) Ta izraz v vsakem primeru vključuje dodatke, mrtve ali živine kmetijskih in gozdarskih gospodarstev, pravice, do katerih veljajo določbe zasebnega prava v zvezi z lastništvom zemljišč, ́uživanje nepremičnin in pravice do spremenljivih ali fiksnih licenčnin spremenljivo ali fiksno za ́izkoriščanje ali koncesijo ́izkoriščanja mineralnih nahajališč, virov in drugih naravnih virov; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.

  1. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodke, ki izhajajo iz neposrednega ́izkoriščanja, dajanja v najem ali zakup ter iz katere koli druge oblike ́izkoriščanja nepremičnine.
  1. Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodke, ki izhajajo iz poslovanja z nepremičninami, kot tudi za dohodke iz nepremičnin, ki se uporabljajo za ́opravljanje svobodnega poklica.

7. člen

Dobički podjetij

  1. Dobiček podjetja ́ene države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki se nahaja tam cement, ki je tam. Če ́podjetje posluje na tak način, se dobiček ́podjetja obdavči v drugi državi, vendar le v obsegu, v katerem se lahko pripiše navedeni stalni poslovni enoti.
  2. Ob upoštevanju določb 3. odstavka, če ́podjetje ́ države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, se tej stalni poslovni enoti v vsaki državi pogodbenici pripiše dobiček, ki bi ga ustvarila, če bi predstavljala ločeno in ločeno podjetje, ki se ukvarja z istim ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji in popolnoma neodvisno poslujejo s podjetjem, katerega stalna poslovna enota, katere stalna poslovna enota je.

(3) Pri izračunu dobička stalne poslovne enote se kot odbitek upoštevajo stroški, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s stroški upravljanja in nastalimi splošnimi administrativnimi stroški.

  1. Noben dobiček se ne pripiše stalni poslovni enoti zaradi dejstva, da taka stalna poslovna enota nima samo- Noben dobiček se ne pripiše stalni poslovni enoti zaradi dejstva, da je stalna poslovna enota samo kupila blago za podjetje.
  2. Kadar dobički vključujejo postavke dohodka, obravnavane ločeno v drugih ́ členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe teh členov.

8. člen

Pomorska in zračna plovba

  1. Dobički, ustvarjeni z ́operacijo ladij ali ́letal v mednarodnem prometu, se obdavčijo samo v državi pogodbenici, v kateri je kraj dejanskega upravljanja ́podjetja.
  1. Če je kraj dejanskega upravljanja ́podjetja za pomorsko plovbo na krovu ́ladije, Šteje se, da se ta sedež nahaja v državi pogodbenici, v kateri se nahaja pristanišče za to plovilo, ali, če pristanišča ni, v državi pogodbenici, katere rezident je upravljavec plovila.
  1. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobičke iz udeležbe v združenju, skupni operaciji ali mednarodni operativni agenciji.

9. člen

Pridružena podjetja

Kje:

(a) podjetje ́ene države pogodbenice neposredno ali posredno sodeluje pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja druge države pogodbenice, ali

(b) iste osebe neposredno ali posredno sodelujejo pri upravljanju, nadzoru oz kapital ́podjetja ́ene države pogodbenice in ́podjetja druge države pogodbenice, in da sta v enem in drugem primeru obe podjetji v svojih poslovnih ali finančnih odnosih zavezani z dogovorjenimi pogoji za drugo, obe podjetji zavezujejo sprejeti ali naloženi pogoji v njunih poslovnih ali finančnih odnosih, ki se razlikujejo od tistih, ki bi jih sklenila neodvisna podjetja, dobički, ki bi jih brez teh pogojev pridobilo eno od ́ podjetij podjetij, vendar bi lahko dejansko niso bili narejeni zaradi takšnih pogojev, se lahko vključijo v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavčena.

10. člen

dividende

  1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident ́ ene države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
  1. Vendar se takšne dividende lahko obdavčijo v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, in v skladu z zakonodajo te države, vendar tako naloženi davek ne sme presegati:

(a) 15 odstotkov bruto zneska dividend, če je prejemnik dividend družba, ki neposredno razpolaga z ́najmanj 10 odstotki kapitala družbe, ki izplačuje dividende;

(b) 25 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih. Ta odstavek ne vpliva na ́obdavčitev družbe za dobiček, uporabljen za izplačilo dividend.

  1. Določbe 1. in 2. odstavka se ne uporabljajo, če prejemnik dividend, rezident ́ ene države pogodbenice, ima v ́ drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, stalno poslovno enoto, na katero je delež, v zvezi s katerim se izplačujejo dividende, dejansko povezan z dividendami. V tem primeru se uporabljajo določbe ́7. člena.
  1. Izraz “dividende”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz ́delnic, delnic ali nakupnih bonov, deležev rudnikov, deležev ustanovitelja ali drugih deležev dobička z izjemo terjatev, kot tudi dohodek iz drugih deležev, ki je izenačen z dohodkom iz delnic s strani davčna zakonodaja ́države, katere rezident je distribucijska družba.
  2. Če ima ́podjetje, ki je rezident Luksemburga, stalno poslovno enoto v Braziliji, je za takšno poslovno enoto morda treba plačati davek pri viru v skladu z brazilsko zakonodajo.

Ta davek pa ne sme presegati 15 odstotkov dobička stalne poslovne enote, ugotovljenega po plačilu ́davka od dobička od dobička.

  1. Kadar ́podjetje, ki je rezident ́ države pogodbenice, pridobi dobiček ali dohodek druga država pogodbenica, ta druga država ne sme naložiti nikakršnega davka na dividende, ki jih družba plača osebam, ki niso rezidenti te druge države, niti naložiti davka v zvezi z davkom na nerazdeljeni dobiček na nerazporejeni dobiček družbe. družbe, tudi če izplačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljajo dobički ali dohodki, ki nastanejo v tej drugi državi.
  1. Omejitve iz pododstavka 2 odstavka a in odstavka 5 ne veljajo za izplačane dividende in zasluženi dobiček do izteka petega koledarskega leta po letu ́v katerem začne konvencija veljati.

11. člen

Obresti

  1. Obresti, ki nastanejo v ́eni državi pogodbenici in se plačajo rezidentu ́druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
  1. Takšne obresti pa se lahko obdavčijo v ́državi pogodbenici, iz katere izhajajo, in v skladu z zakonodajo te države, vendar tako naložen davek ne sme presegati 15 odstotkov bruto zneska obresti.

 

  1. Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2:

(a) obresti, ki nastanejo v eni državi pogodbenici in se plačajo vladi druge države pogodbenice, njeni politični enoti ali agenciji (vključno s finančnimi institucijami), ki je v celoti v lasti te vlade ali politične enote, so oproščene davkov v prva država pogodbenica;

(b) obresti, pridobljene iz javnih sredstev in obveznic ́emprunt, ki jih izda vlada države pogodbenice, se obdavčijo samo v tej državi;

(c) stopnja ́davka ne sme presegati 10 odstotkov glede na obresti za posojila in posojila in krediti, ki jih bančne institucije odobrijo za najmanj 7 let in so v zvezi s prodajo opreme ali ́študija, ́namestitve ali dobave industrijske ali znanstvene opreme ter javnih del.

  1. Izraz “obresti”, kot se uporablja v tem razdelku, pomeni dohodek iz javnih sredstev, javnih posojilne obveznosti, zavarovane ali ne s hipotekami ali klavzulo o udeležbi pri dobičku, ter kakršnih koli terjatev na podlagi klavzule o udeležbi pri dobičku in terjatev katere koli vrste, kot tudi vsi drugi dohodki, izenačeni z dohodkom od zneskov, posojenih z davkom zakonodaja ́države, v kateri izvira dohodek.
  1. Določbe 1. in 2. odstavka se ne uporabljajo, če ima prejemnik deleža, rezident ́ene države pogodbenice, v ́drugi državi pogodbenici, iz katere interes izvira, stalno poslovno enoto, s katero je dejansko povezan. stalna poslovna enota, s katero je dejansko povezana terjatev, ki povzroča obresti. V tem primeru se uporabljajo določbe oddelkov 7. člena.

 

  1. Omejitve, predvidene v 2. in 3. odstavku, ne veljajo za obresti, ki nastanejo v ́ državi pogodbenici in se plačajo stalni poslovni enoti ́podjetja druge države pogodbenice, ki se nahaja v tretji državi.
  1. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, če je plačnik ta država sama, politična enota, lokalna oblast ali rezident te države. Če pa ima izplačevalec obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno državo pogodbenico, ima v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je posojilo, v zvezi s katerim obresti so bile sklenjene pogodbe in ki krije stroške teh obresti, se šteje, da te obresti nastanejo v državi pogodbenici, kjer je stalna poslovna enota.

 

  1. Če zaradi posebnih razmerij, ki obstajajo med dolžnikom in upnikom ali ki jih ́eni in ́drugi vzdržujejo s tretjimi osebami, znesek plačanih obresti ob upoštevanju terjatve, za katero so plačani, presega tisto, ki bi bila dogovorjena na dolžnika in upnika, če teh razmerij ni, se določbe tega člena uporabljajo samo za slednji znesek. V takem primeru ostane presežni del plačil obdavčljiv v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice in ob upoštevanju drugih določb te konvencije.

12. člen

Avtorski honorarji

  1. Licenčnine, ki nastanejo v ́ državi pogodbenici in se plačajo rezidentu ́ druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
  1. Vendar se takšni avtorski honorarji lahko obdavčijo v ́državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, vendar tako naloženi davek ne sme presegati:

(a) 25 odstotkov bruto zneska avtorskih honorarjev, ki izhajajo iz ́uporabe ali odobritve ́uporabe blagovnih znamk, filmov in filmov ali trakov televizijskega ali radijskega oddajanja;

(b) 15 odstotkov bruto zneska avtorskih honorarjev v vseh drugih primerih.

 

  1. Izraz “avtentični honorarji”, kot se uporablja v tem razdelku, pomeni kakršno koli nadomestilo, plačano za narava, plačana za ́uporabo ali podelitev ́uporabe avtorskih pravic v literarnem, umetniškem ali znanstvenem delu, vključno s filmi in filmi ali kasetami za televizijo ali oddajanje, d ́a patent, d ́ blagovno znamko, d ́ dizajn ali d ́ model , d ́a načrt, d ́formula ali d ́tajni proces, kot tudi za ́uporabo ali dodelitev ́uporabljene ́ industrijske, komercialne ali znanstvene opreme in za informacije v zvezi z pridobljenimi izkušnjami ali študijem v industrijski, komercialni ali znanstveni polje.

 

  1. Šteje se, da avtorski honorarji izhajajo iz ́države pogodbenice, če je dolžnik ta država sama, politična enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kakorkoli že, če ima izplačevalec avtorskih honorarjev, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici, ima v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, za katero je prevzel obveznost plačila avtorskih honorarjev in da stalna poslovna enota krije stroške takih avtorskih honorarjev, se šteje, da takšni avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, v kateri je ́stalna poslovna enota.

 

  1. Določbe odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo, če prejemnik licenčnin, rezident države pogodbenice, ima v drugi državi pogodbenici, iz katere izvirajo avtorski honorarji, stalno poslovno enoto, s katero je dejansko povezana pravica ali lastnina, na podlagi katere izvirajo avtorski honorarji. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.

 

  1. Če zaradi posebnih razmerij, ki obstajajo med dolžnikom in upnikom ali ki jih ́eni in ́drugi vzdržujejo s tretjimi osebami, je znesek plačanih avtorskih honorarjev ob upoštevanju storitve, za katero so plačani, tisti, za katerega so plačani. plačano, presega tisto, o kateri bi se dolžnik in upnik dogovorila, če teh razmerij ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo ́ za slednji znesek. V tem primeru ostane presežni del plačil obdavčljiv v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice in ob upoštevanju drugih določb te konvencije.

 

  1. Omejitev davka iz pododstavka (b) odstavka 2 ne velja za licenčnine, plačane rezidentu ́države pogodbenice, ki neposredno ali posredno razpolaga z ́najmanj 50 odstotki glasovalnega kapitala družbe, ki plačuje licenčnine do izteka roka petega koledarskega leta po ́letu, v katerem začne sporazum veljati.

13. člen

Kapitalski dobički

  1. Dobički iz ́odtujitve nepremičnine, kot je opredeljeno v 2. odstavku 6. člena, se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri se to premoženje nahaja.

 

  1. Dobički od ́odtujitve premičnine, ki je del ́ sredstev ́ stabilne poslovne enote, ki jo ima ́podjetje ́ene države pogodbenice v ́drugi državi pogodbenici, ali premičnine, ki predstavlja stalno bazo, ki jo ima rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za ́opravljanje poklica, vključno s takšnimi dobički iz ́celotne take stalne poslovne enote (same ali s ́ celim podjetjem) ali iz te stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi. Vendar se dobički, pridobljeni z ́odtujitvijo ladij ali ́zrakoplov, ki delujejo v mednarodnem prometu, in premičnin, dodeljenih za upravljanje takih ladij ali zrakoplovov, obdavčijo samo v državi pogodbenici, kjer je kraj dejanskega upravljanja ́podjetja.

 

  1. Dobički iz ́odtujitve katerega koli premoženja ali pravic, razen tistih, navedenih v 1. in 2. odstavku, se lahko obdavčijo v obeh državah pogodbenicah.

14. člen

Neodvisne osebne storitve

  1. Dohodek, ki ga rezident ́ države pogodbenice pridobi iz ́ svobodnega poklica ali iz ́ drugih neodvisnih dejavnosti podobnega značaja, se obdavči samo v tej državi, razen če stroške takega prejemka krije družba s sedežem v drugi državi ali stalne poslovne enote, ki se nahajajo v njej. V tem primeru se tak dohodek lahko obdavči v tej drugi državi.

 

  1. Izraz “strokovne storitve” vključuje zlasti samostojne dejavnosti znanstvene, tehnične, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti, pa tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev in dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodje.

15. člen

Odvisni poklici

  1. Ob upoštevanju določb 16., 18., 19., 20. in 21. člena se plače, plače in drugi podobni prejemki, ki jih rezident države pogodbenice prejme iz naslova zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se ́zaposlovanje izvaja na v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tam, se lahko prejemki, prejeti v zvezi s tem, obdavčijo v tej drugi državi.

 

  1. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga ́rezident ́ države pogodbenice obdavči le v prvi omenjeni državi, če:

(a) upravičenec ostane v ́drugi državi za obdobje ali obdobja, ki ne presegajo

skupaj 183 dni v ustreznem davčnem letu;

 

(b) prejemke izplačuje delodajalec ali v imenu ́ delodajalca, ki ni rezident druge države; in

 

(c) plačila ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, da je delodajalec v drugi državi.

 

  1. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemki v zvezi z ́ zaposlitvijo na ladji ali letalu v mednarodnem prometu obdavčijo v državi pogodbenici, kjer je kraj dejanskega upravljanja ́podjetja.

16. člen

Honorarji direktorjev

Direktorski honorarji in drugi podobni prejemki, ki jih rezident države pogodbenice ́ prejme kot član upravnega odbora podjetja, se mu izplačajo v državi pogodbenici, v kateri ima podjetje sedež. ́ država pogodbenica prejme kot član upravnega ali nadzornega sveta ali podobnega organa ali podobnega organa družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavči v tej drugi državi.

17. člen

Umetniki in športniki

Ne glede na določbe 14. in 15. člena se lahko dohodek, ki ga pridobijo poklicni estradniki, kot so gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetniki in glasbeniki, ter športniki iz njihovih osebnih dejavnosti kot takih, obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri te dejavnosti se nadaljujejo.

18. člen

Pokojnine

  1. Ob upoštevanju določb 2. in 3. odstavka 19. člena pokojnine in drugi podobni prejemki do obrokov do 3.000 USD letnega zneska, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, obdavčljiva samo v tej državi. Znesek, ki presega 3.000 USD, se lahko obdavči v prvi omenjeni državi pogodbenici.

 

  1. Za namene tega člena pomeni izraz “pokojnine in drugi podobni prejemki”.

periodična plačila po upokojitvi zaradi ́ pretekle zaposlitve ali kot nadomestilo za škodo, ki je nastala v zvezi s tako predhodno zaposlitvijo.

19. razdelek

Javni uradi

  1. (a) Prejemki, razen pokojnin, ki jih izplača država pogodbenica ali eden od njenih političnih enot ali lokalnih oblasti posamezniku za storitve, opravljene tej državi ali enoti ali lokalnemu organu, se obdavčijo samo v tej državi.

(b) Vendar se tak prejemek obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če so storitve opravljene v tej državi in če je prejemnik plačila rezident te države, ki:

(I) je državljan te države, oz

(II) ni postal rezident te države samo zaradi opravljanja storitev.

(a) Pokojnine, ki jih država pogodbenica ali njen politični oddelek ali lokalni organ neposredno ali iz skladov, ki jih ustanovi ta, izplača obdavčljivim dohodkom fizične osebe v zvezi s storitvami, opravljenimi tej državi ali tej enoti ali kolektivu , se obdavči samo v tej državi. Enako velja za pokojnine in druge dodatke, bodisi periodične ali ne, izplačane v skladu s socialno zakonodajo ́ države pogodbenice.

(b) Vendar se takšne pokojnine obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če je prejemnik rezident te države in če ima ́ njeno državljanstvo.

  1. Določbe 15., 16. in 18. člena se uporabljajo za prejemke ali pokojnine, izplačane za storitve, opravljene v zvezi z industrijsko ali trgovsko dejavnostjo, ki jo izvaja ena od držav pogodbenic ali eden od njenih političnih enot ali lokalnih oblasti.

20. člen

Profesorji

Posameznik, ki je na začetku svojega bivanja v drugi državi pogodbenici rezident ́ene države pogodbenice in ki je na ́vabilo vlade ́druge države pogodbenice ali ́univerze ali druge uradno priznane izobraževalne ali raziskovalne ustanove te drugi državi, biva v zadnji državi predvsem zaradi ́poučevanja ali raziskovanja ali za katerega koli od teh namenov, je oproščen obdavčitve v slednji državi za obdobje, ki ne presega dveh let od dneva njegovega prihoda v omenjeno državo na račun plačil, prejetih v zvezi s takšnimi poučnimi ali raziskovalnimi dejavnostmi.

21. člen

Študentje in pripravniki

  1. Zneski, ki jih prejme ́ študent ali pripravnik, ki je ali je bil prej rezident ́ države pogodbenice in ki biva v drugi državi pogodbenici izključno z namenom ́ nadaljevanja svojega izobraževanja ali usposabljanja, za kritje preživnine, ́študija ali stroški usposabljanja niso obdavčljivi v tej drugi državi, pod pogojem, da ́ izvirajo iz virov zunaj te druge države. Enako velja za prejemke, ki jih ́ tak študent ali pripravnik prejme za zaposlitev, opravljeno v državi pogodbenici, kjer opravlja študij ali usposabljanje, pod pogojem, da je takšno plačilo nujno potrebno za njegovo preživljanje.

 

  1. Študent ́univerze ali ́druge visokošolske ali tehnične ustanove ́države pogodbenice, ki opravlja pridobitno dejavnost v ́drugi državi pogodbenici izključno za pridobitev praktičnega usposabljanja v zvezi z njegovim študijem, v slednji ni obdavčen Navesti na račun izplačanega prejemka v zvezi s tem, pod pogojem, da trajanje take dejavnosti ne presega dveh let.

22. člen

Dohodek, ki ni izrecno omenjen

Predmeti dohodka rezidenta države pogodbenice, ki niso izrecno navedeni v prejšnjih členih te konvencije, se lahko obdavčijo v obeh državah.

23. člen

bogastvo

  1. Kapital, ki ga sestavljajo nepremičnine, kot je opredeljeno v 2. odstavku čl. 6, se obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri se takšno premoženje nahaja.

 

  1. Premoženje, ki ga sestavljajo premičnine, ki sestavljajo del ́ sredstev stalne poslovne enote, ali premičnine, ki predstavljajo stalno osnovo, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se obdavči v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.

 

  1. Ladje in letala, ki delujejo v mednarodnem prometu, ter njihova premičnina se obdavčijo samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave ́podjetja.

 

  1. Vsi drugi elementi kapitala ́rezidenta ́države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.

24. člen

Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja

  1. V zvezi z Brazilijo se je treba dvojnemu obdavčevanju izogniti na naslednji način:

(a) Če ́ rezident Brazilije prejme dohodek, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Luksemburgu, Brazilija od davka, ki ga obračuna na dohodek takega rezidenta, odšteje znesek, enak ́davku na dohodek, izplačan v Luksemburgu;

(b) Vendar odšteti znesek ne sme presegati deleža davka od dohodka, izračunanega pred odbitkom, ki ustreza obdavčitvi dohodka v Luksemburgu.

 

  1. V zvezi z Luksemburgom se dvojnemu obdavčevanju izognemo na naslednji način:

(a) Če ́ rezident Luksemburga prejema dohodek ali ima v lasti kapital, ki ni ta iz pododstavkov b in c, pod katerima se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Braziliji, Luksemburg oprosti davka tak dohodek ali premoženje, vendar lahko pri izračunu zneska ́davka na preostali dohodek ali premoženje tak prebivalec, uporabljajo enako stopnjo, kot če zadevni dohodek ali kapital ne bi bil oproščen;

(b) Ob upoštevanju ́odstavka c, če ima družba, rezidenčna v Luksemburgu, od začetka svojega proračunskega leta neprekinjeno v neposrednem deležu najmanj 25 odstotkov v kapitalu družbe s sedežem v Braziliji, dohodek, ki izhaja iz taka udeležba in Omenjena udeležba je v Luksemburgu oproščena plačila ́davka. Izjema velja tudi, če kumulativni deleži več družb, rezidenčnih družb v Luksemburgu, dosežejo vsaj eno četrtino kapitala brazilske rezidenčne družbe in da ima ena od luksemburških rezidenčnih družb v vsaki drugi družbi rezidentki Luksemburga, ki je rezidentka v Luksemburgu. več kot 50-odstotna udeležba.

(c) Kadar ́rezident Luksemburga prejema dohodek, ki v skladu z določbami l ́10. člena, 2. odstavka, l ́11. člena, 2. in 3. pododstavka, l ́12. člena, 2. odstavka, l ́13. člena, 1. odstavka in 3 ter členov 14, 16, 17, 18 in 22 se lahko obdavči v Braziliji, Luksemburg od dohodnine, ki jo obračuna na dohodek takega rezidenta, odšteje znesek, enak ́davku, plačanemu v Braziliji. Vendar tako odšteti znesek ne sme presegati deleža l ́davka, izračunanega pred odbitkom, ki ustreza dohodku, prejetemu iz Brazilije;

(d) Za namen ́imputacije iz pododstavka (c) zgoraj se vedno šteje, da je bil davek Brazilije obračunan:

1. po stopnji 25 odstotkov glede na dividende, ki niso navedene v ́odstavku b;

2. po stopnji 20 odstotkov glede na obresti;

3. po stopnji 25 odstotkov za avtorske honorarje iz ́b) odstavka 12. člena .

25. člen

Nediskriminacija

  1. Državljani ́ene države pogodbenice v ́drugi državi pogodbenici ne smejo biti podvrženi nobenemu davku ali bolj obremenjujočemu od tistih, za katere so ali bi lahko bili državljani te druge države, ki so v enakem položaju.

 

  1. ́Uvedba stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje ́ene države pogodbenice v ́drugi državi pogodbenici, ne sme biti ustanovljena v tej drugi državi na manj ugoden način od ́obdavčitve podjetij te druge države, ki opravljajo isto dejavnost.

Ta določba se ne razlaga tako, da od države pogodbenice zahteva, da rezidentom druge države pogodbenice prizna osebne odbitke, olajšave in znižanja davka na podlagi družinskega statusa ali vzdrževanja, ki jih priznava lastnim rezidentom.

 

  1. Podjetja ́ države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, niso druga država pogodbenica, niso podvržena v prvi omenjeni državi pogodbenici. kakršno koli obdavčitev ali katero koli s tem povezano zahtevo, ki je drugačna ali od tiste, ki ji so ali bi lahko bila podvržena druga podjetja iste vrste v prvi omenjeni državi. druga podjetja iste vrste v prvi omenjeni državi.

 

  1. Izraz “obdavčitev” v tem členu pomeni davke vseh vrst in opisov.

 

26. člen

Sporazumni postopek

  1. Kadar rezident države pogodbenice meni, da dejanja ene ali obeh držav pogodbenic ali vsake od obeh držav povzročijo ali bodo zanj povzročila obdavčitev, ki ni v skladu z konvencije, lahko ne glede na pravna sredstva, ki jih predvideva notranja zakonodaja teh države, predloži svoj primer pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je.

 

  1. Ta pristojni organ si bo prizadeval, če se mu zdi zahtevek utemeljen in če sam ni v položaju, da sam ne more doseči zadovoljive rešitve, zadevo rešiti s sporazumnim sporazumom. s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognili obdavčevanju, ki ni v skladu s Konvencijo.

 

  1. Pristojni organi držav pogodbenic si bodo prizadevali sporazumno razrešiti vse težave ali dvome, ki bi jih lahko povzročila razlaga ali uporaba konvencije. Lahko se tudi skupaj posvetujejo, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju v primerih, ki niso predvideni v Konvenciji.

 

  1. Pristojni organi držav pogodbenic lahko neposredno komunicirajo med seboj, da bi dosegli dogovor, kot je opisano v prejšnjih odstavkih. Če se zdi, da ustna izmenjava mnenj olajša tak dogovor, se lahko taka izmenjava mnenj opravi v komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih organov držav pogodbenic.

27. člen

Izmenjava informacij

  1. Pristojni organi držav pogodbenic si izmenjujejo informacije, ki so potrebne za določbe te konvencije in notranje zakonodaje držav pogodbenic v zvezi z davki, ki jih zajema konvencija, v obsegu, v katerem je obdavčitev po tej konvenciji v skladu s konvencijo. Vse tako izmenjane informacije se obravnavajo kot tajne in se lahko sporočijo samo osebam ali organom, odgovornim za odmero ali pobiranje davkov, zajetih v tej konvenciji.

 

  1. Določbe prvega odstavka se v nobenem primeru ne smejo razlagati tako, da l ́eni od držav pogodbenic nalagajo ́obveznost:

(a) da sprejme upravne dogovore, ki so v nasprotju s svojo zakonodajo ali upravno prakso ali z zakonodajo druge države pogodbenice;

(b) posredovati informacije, ki jih ni bilo mogoče pridobiti po lastni zakonodaji ali v okviru svoje običajne upravne prakse ali prakse druge države pogodbenice;

(c) posredovati informacije, ki bi razkrile katero koli poslovno, poslovno, industrijsko, poslovno ali poklicno skrivnost ali katero koli informacijo, katere razkritje bi bilo v nasprotju z javnostjo.

28. člen

Diplomati in mednarodne organizacije

  1. Določbe te konvencije ne vplivajo na davčne privilegije diplomatskih ali konzularnih uradnikov diplomatskih ali konzularnih uradnikov v skladu s splošnimi pravili prava narodov ali določbami držav ali po določbah posebnih sporazumov.

 

  1. Konvencija se ne uporablja za mednarodne organizacije, za njihove organe in funkcionarje ali za osebe, ki so jim zaradi članstva v teh organizacijah priznane davčne ugodnosti osebe, ki so prisotne kot člani diplomatskih ali konzularnih predstavništev tretjih držav. v pogodbenici prisotni v državi pogodbenici in se ne štejejo za rezidente ene od držav pogodbenic za namene davkov na dohodek in premoženje.

29. člen

Načini uporabe

Pristojni organi držav pogodbenic sporazumno določijo način uporabe konvencije in drug drugemu sporočajo podrobnosti o uporabi konvencije ter neposredno komunicirajo med seboj za ́uporabo konvencije.

30. člen

Začetek veljavnosti

  1. Ta konvencija se ratificira, listine o ratifikaciji pa se čim prej izmenjajo v Braziliji.

 

  1. Ta konvencija začne veljati z zamenjavo ratifikacijskih listin in njene določbe se uporabljajo prvič:

(a) za davke, pobrane z odtegljajem, do zneskov, plačanih ali danih na razpolago prvi dan januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati konvencija, v katerem začne veljati sporazum;

(b) v zvezi z drugimi davki, ki so del te konvencije, za davčna obdobja, ki se začnejo prvi dan januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati konvencija;

31. člen

Odpoved

  1. Ta konvencija ostane v veljavi za nedoločen čas. Vendar lahko vsaka država s šestmesečnim odpovednim rokom, o katerem je pisno uradno obveščena po diplomatski poti, to odpove do konca koledarskega leta, ki se začne s tretjim letom od datuma začetka veljavnosti.

 

  1. V tem primeru se Konvencija uporablja zadnjič:

(a) v zvezi z davki, pobrani z odtegljajem, do zneskov, ki so bili plačani ali dani na razpolago pred iztekom koledarskega leta, v katerem bo dano obvestilo o odpovedi;

(b) v zvezi z drugimi davki, ki so del te konvencije, za davčna obdobja, ki se začnejo v koledarskem letu, v katerem je bilo dano ́ obvestilo o odpovedi. V potrditev tega sta pooblaščenca obeh držav podpisala to konvencijo in nanjo pritrdila svoja pečata. Sestavljeno v Luksemburgu dne 8. novembra 1978 v dveh izvirnikih, enem v francoskem in enem v portugalskem jeziku, pri čemer sta oba enako verodostojna.

portugalski jezik, oba sta enako verodostojna.