SPORAZUM
MED LJUDSKO REPUBLIKO KITAJSKA IN VELIKIM VOJVODSTVO LUKSEMBURG ZA IZOGIBANJE DVOJNEM OBVDAVČIVANJU IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJ

 

Vlada Ljudske republike Kitajske in Vlada Velikega vojvodstva Luksemburg;

V želji po sklenitvi Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj pri davkih na dohodek in premoženje;

so se dogovorili, kot sledi:

1. ČLEN

OSEBNI OBSEG

Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. ČLEN

ZAKRITI DAVKI

1. Ta sporazum se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki se naložijo v imenu države pogodbenice ali njenih lokalnih oblasti, ne glede na način, na katerega se obračunajo.
2. Za davke na dohodek in premoženje se štejejo vsi davki na celoten dohodek, na celoten kapital ali na elemente dohodka ali premoženja, vključno z davki na dobiček od odtujitve premičnin ali nepremičnin, kot tudi davki na premoženje spoštovanje.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so:

(a) v Ljudski republiki Kitajski:

(i) dohodnina posameznika;

(ii) davek od dobička za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja;

(iii) lokalni dohodninski davek;

(v nadaljnjem besedilu “kitajski davek”);

(b) v Velikem vojvodstvu Luksemburg:

(i) dohodnina posameznikov (l’ impoˆt sur le revenu des personnes physiques);

(ii) davek od dohodkov pravnih oseb (l’impoˆt sur le revenu des collectivités);

(iii) davek na honorarje direktorjev družb (l’ impoˆt spécial sur les tantièmes);

(iv) davek na kapital (l’impoˆt sur la fortune);

(v) komunalno trgovsko dajatev (l’impoˆt komercialni komunal); (v nadaljnjem besedilu “luksemburški davek”).

4. Ta sporazum se uporablja tudi za vse enake ali v bistvu podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa tega sporazuma poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic se medsebojno obveščajo o kakršnih koli bistvenih spremembah njunih davčnih zakonov.

3. ČLEN

SPLOŠNE DEFINICIJE

1. Za namene te pogodbe, razen če kontekst zahteva drugače:

(a) izraz “Kitajska” pomeni Ljudsko republiko Kitajsko; ko se uporablja v a geografskem smislu pomeni celotno ozemlje Ljudske republike Kitajske, vključno z njenim teritorialnim morjem, v katerem so kitajski zakoni v zvezi z obdavčitvijo veljajo, in katero koli območje onkraj njenega teritorialnega morja, znotraj katerega ljud Republika Kitajska ima suverene pravice raziskovanja in izkoriščanja viri morskega dna ter njegovih podzemnih in vodnih virov v v skladu z mednarodnim pravom;

(b) izraz “Luksemburg” pomeni Veliko vojvodstvo Luksemburg; kadar se uporablja v geografskem smislu, pomeni ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg;

(c) izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita Kitajsko ali Luksemburg, kot zahteva kontekst;

(d) izraz „davek“ pomeni kitajski davek ali luksemburški davek, kot zahteva kontekst;

(e) izraz “oseba” vključuje posameznika, podjetje in katero koli drugo skupino oseb;

(f) izraz “družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot pravna oseba;

(g) izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga vodi rezident

države pogodbenice in podjetje, ki ga vodi rezident druge države pogodbenice;

(h) izraz “državljani” pomeni vse posameznike, ki imajo državljanstvo države pogodbenice, in vse pravne osebe, ustanovljene ali organizirane v skladu z

zakonodaja te države pogodbenice, kot tudi organizacije brez pravne osebe, ki se za davčne namene obravnavajo kot pravne osebe, ustanovljene ali organizirane

po zakonodaji te države pogodbenice;

(i) izraz “mednarodni promet” pomeni vsak prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja rezident države pogodbenice, razen če je ladja oz.

zrakoplov se uporablja samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

(j) izraz “pristojni organ” pomeni, v primeru Kitajske, državni davčni urad ali njegovega pooblaščenega zastopnika in v primeru Luksemburga,

minister za finance ali njegov pooblaščenec.

2. Kar zadeva uporabo tega sporazuma s strani države pogodbenice, ima vsak izraz, ki v njem ni opredeljen, pomen, ki ga ima v skladu z zakonodajo te države pogodbenice glede davkov, za katere se uporablja ta sporazum, razen če kontekst zahteva drugače.

ČLEN 4

REZIDENT

1. Za namene tega sporazuma izraz “rezident države pogodbenice” pomeni vsako osebo, ki je v skladu z zakonodajo te države pogodbenice dolžna plačati davek v njej zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža (kraja veljavnosti upravljanje) ali katero koli drugo podobno merilo.
2. Če je posameznik na podlagi določb prvega odstavka rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:

(a) Šteje se, da je rezident države pogodbenice, v kateri ima na voljo stalno bivališče; če ima na voljo stalni dom

v obeh državah pogodbenicah, se šteje, da je rezident države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in gospodarske odnose

(center vitalnih interesov) ;

(b) če države, v kateri ima središče vitalnih interesov, ni mogoče določiti, ali če nima na voljo stalnega bivališča v nobeni od pogodbenic

države pogodbenice, se šteje, da je rezident države pogodbenice, v kateri ima običajno prebivališče;

(c) če ima običajno prebivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je;

(d) Če je državljan obeh držav pogodbenic ali ni nobene od njiju, pristojni organi držav pogodbenic to vprašanje rešijo sporazumno.

3. Če je na podlagi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države pogodbenice, v kateri ima njen sedež (kraj dejanske uprave) se nahaja.

5. ČLEN

STALNA POLOŽBA

1. Za namene te pogodbe izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega se v celoti ali delno izvaja poslovanje podjetja.
2. Izraz “stalna poslovna enota” vključuje zlasti:

(a) kraj upravljanja;

(b) podružnica;

(c) pisarna;

(d) tovarna;

(e) delavnica; in

(f) rudnik, naftno ali plinsko vrtino, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

3. Izraz “stalna poslovna enota” prav tako zajema:

(a) gradbišče, gradbeni, montažni ali inštalacijski projekt ali nadzorne dejavnosti v zvezi s tem, vendar le, če takšna lokacija, projekt oz.

dejavnosti se nadaljujejo več kot 6 mesecev;

(b) opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi storitvami, s strani podjetja države pogodbenice prek zaposlenih ali drugega osebja, ki je zaposleno v

drugo državo pogodbenico, pod pogojem, da se takšne dejavnosti nadaljujejo za isti projekt ali povezan projekt za obdobje ali obdobja, ki skupaj zberejo več kot 6 mesecev v katerem koli 12-mesečnem obdobju.

 

4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:

(a) uporabo objektov izključno za namene skladiščenja, razstavljanja ali dostave blaga ali blaga, ki pripada podjetju;

(b) vzdrževanje zalog blaga ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

(c) vzdrževanje zalog blaga ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene predelave v drugem podjetju;

(d) vzdrževanje stalnega mesta poslovanja izključno za nakup blaga ali blaga ali zbiranje informacij za podjetje;

(e) vzdrževanje stalnega mesta poslovanja izključno za opravljanje katere koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

(f) vzdrževanje stalnega kraja poslovanja samo za katero koli kombinacijo dejavnosti, navedenih v pododstavkih (a) do (e), pod pogojem, da je celoten

dejavnost stalnega kraja poslovanja, ki izhaja iz te kombinacije, je pripravljalne ali pomožne narave.

5. Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka, kadar oseba – razen zastopnika neodvisnega statusa, za katerega veljajo določbe 6. odstavka – deluje v državi pogodbenici v imenu podjetja druge države pogodbenice, ima in običajno izvaja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se šteje, da ima to podjetje stalno poslovno enoto v prvi omenjeni državi pogodbenici za vse dejavnosti, ki jih ta oseba opravlja za podjetje, razen če so dejavnosti te osebe omejeno na tiste, omenjene v odstavku 4, ki, če se izvajajo prek fiksne kraj poslovanja, ta stalni kraj poslovanja ne bi postal stalna poslovna enota v skladu z določbami tega odstavka.

 

6. Za podjetje države pogodbenice se ne šteje, da ima stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici samo zato, ker v tej drugi državi pogodbenici posluje prek posrednika, generalnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika neodvisnega statusa, pod pogojem, da osebe delujejo v okviru svojega običajnega poslovanja. Če pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti posvečene v imenu tega podjetja, se ne bo štel za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.

 

7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, obvladuje ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali ki posluje v tej drugi državi pogodbenici (prek stalne poslovne enote ali kako drugače), sama po sebi ne predstavlja nobene družbe stalne poslovne enote druge družbe.

6. ČLEN

PRIHODKI OD NEPREMIČNIN

1. Dohodek, ki ga rezident države pogodbenice pridobi od nepremičnin (vključno z dohodki iz kmetijstva ali gozdarstva), ki se nahajajo v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Izraz »nepremičnina« ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri se zadevno premoženje nahaja. Izraz v vsakem primeru vključuje premoženje, ki pripada nepremičnini, živini in opremi, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere veljajo določbe splošne zakonodaje o zemljiškem premoženju, užitkov nepremičnine in pravice do spremenljivih ali fiksnih plačil kot nadomestila za obdelovanje ali pravica do dela, mineralnih nahajališč, virov in drugih naravnih virov. Ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.

 

3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki izhaja iz neposredne uporabe, oddajanja v najem ali uporabe v kateri koli drugi obliki nepremičnine.

 

4. Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodke iz nepremičnin podjetja in za dohodke iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih osebnih storitev.

7. ČLEN

POSLOVNI DOBIČEK

1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi pogodbenici, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej. Če podjetje opravlja dejavnost, kot je navedeno zgoraj, se dobiček podjetja lahko obdavči v drugi državi pogodbenici, vendar le toliko, kolikor se lahko pripiše tej stalni poslovni enoti.

 

2. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, če podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bo narediti, če bi šlo za ločeno in ločeno podjetje, ki se ukvarja z enakimi ali podobnimi dejavnostmi pod enakimi ali podobnimi pogoji in popolnoma neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota.

 

3. Pri ugotavljanju dobička stalne poslovne enote se kot odbitki dopuščajo stroški, ki nastanejo za namene poslovanja stalne poslovne enote, vključno z izvršilnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki nastanejo v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota. ali kje drugje.

 

4. V kolikor je bilo v državi pogodbenici običajno, da se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, določi na podlagi porazdelitve celotnega dobička podjetja na njegove različne dele, nič v drugem odstavku ne preprečuje tej državi pogodbenici, da določi dobiček, ki se obdavči s takšno razdelitvijo, kot je običajno. Sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti takšna, da je rezultat v skladu z načeli iz tega člena.

 

5. Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zaradi nakupa blaga ali blaga s strani te stalne poslovne enote za podjetje.

 

6. Za namene prejšnjih odstavkov se dobički, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, določijo po isti metodi iz leta v leto, razen če obstaja utemeljen in zadosten razlog za nasprotno.

 

7. Če dobički vključujejo postavke dohodka, ki so ločeno obravnavane v drugih členih te pogodbe, potem določbe tega člena ne vplivajo na določbe teh členov.

8. ČLEN

POŠTARSTVO IN ZRAČNI PREVOZ

1. Dobički iz poslovanja ladij ali letal v mednarodnem prometu, ki ga opravlja rezident države pogodbenice, se obdavči samo v tej državi pogodbenici.

 

2. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobičke, ki izhajajo iz udeležbe v združenju, skupnem poslu ali mednarodni operativni agenciji.

9. ČLEN

PRIDRUŽENA PODJETJA

1. Kje

(a) podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno sodeluje pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja druge države pogodbenice, ali

(b) iste osebe neposredno ali posredno sodelujejo pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice.

In v vsakem primeru so med obema podjetjema v njunih poslovnih ali finančnih odnosih postavljeni ali naloženi pogoji, ki se razlikujejo od tistih, ki bi bili doseženi med neodvisnimi podjetji, potem vsi dobički, ki bi brez teh pogojev prišli enemu od podjetij, vendar zaradi teh pogojev niso tako nastali, se lahko vključijo v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavčijo.

 

2. Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države pogodbenice vključi in ustrezno obdavči dobiček, od katerega je bilo podjetje druge države pogodbenice zaračunano davek v tej drugi državi pogodbenici, in so tako vključeni dobički dobički, ki bi nastali podjetju prve omenjene države pogodbenice, če bi bili pogoji, sklenjeni med obema podjetjema, takšni, kot bi bili sklenjeni med neodvisnimi podjetji, potem ta druga država pogodbenica ustrezno prilagodi znesek davka, zaračunanega v njej na te dobičke. . Pri določanju takšne prilagoditve se ustrezno upoštevajo druge določbe tega sporazuma, pristojni organi držav pogodbenic pa se po potrebi posvetujejo med seboj.

10. ČLEN

DIVIDENDE

1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, in v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, če pa je prejemnik dejanski lastnik dividend, tako obračunani davek ne sme presegati :

(a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je dejanski lastnik družba (razen partnerstva), ki ima v neposredni lasti najmanj 25 odstotkov

kapitala družbe, ki izplačuje dividende;

(b) 10 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih. Ta odstavek ne vpliva na obdavčitev družbe v zvezi z

dobička, iz katerega se izplačajo dividende.

 

3. Izraz “dividende”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic ali drugih pravic, ki niso dolžniške terjatve, udeležbo v dobičku, kot tudi dohodek iz drugih korporativnih pravic, ki je podvržen enaki davčni obravnavi kot dohodek iz delnic družbe zakonodajo države pogodbenice, katere rezident je družba, ki izvaja distribucijo. Dobički, ki jih podjetje, ki je na Kitajskem zavezano za davek od dohodka, za podjetja s tujimi naložbami razdeli rezidentu Luksemburga, se šteje za dividende.

 

4. Določbe 1. in 2. odstavka se ne uporabljajo, če dejanski lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, prek stalne poslovne enote, ki je v njej ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici neodvisne osebne storitve iz tamkajšnje stalne baze in je gospodarstvo, v zvezi s katerim se izplačajo dividende, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.

 

5. Kadar družba, ki je rezident države pogodbenice, pridobiva dobiček ali dohodek od druge države pogodbenice, ta druga država pogodbenica ne sme obdavčiti dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende izplačajo rezidentu te države. drugo državo pogodbenico ali če je delež, v zvezi s katerim se izplačajo dividende, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi državi pogodbenici, niti ne obdavči nerazporejenega dobička družbe na nerazporejeni dobiček družbe, celo če izplačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljajo dobički ali dohodki, ki nastanejo v tej drugi državi pogodbenici.

11. ČLEN

OBRES

1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Takšne obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, če pa je prejemnik dejanski lastnik obresti, obračunani davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska obresti. obresti.

 

3. Ne glede na določbe 2. odstavka, obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in jih pridobijo vlada druge države pogodbenice, njen lokalni organ ali kateri koli rezident te druge države pogodbenice v zvezi z dolgovnimi terjatvami, za katere jamči, zavarovana ali posredno financira vlada te druge države pogodbenice, njen lokalni organ, je oproščena davka v prvi omenjeni državi pogodbenici. Izraz “vlada” v tem odstavku vključuje:

(a) v primeru Kitajske državne banke;

(b) v primeru Luksemburga Nacionalna kreditna in investicijska družba

(la Société Nationale de Crédit et d’Investissement) .

 

4. Izraz “obresti”, kot se uporablja v tem členu, pomeni dohodek iz dolžniških terjatev vseh vrst, ne glede na to, ali so zavarovani s hipoteko ali ne in ali imajo pravico do udeležbe v dobičku dolžnika, zlasti dohodek iz državnih vrednostnih papirjev in dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, povezanimi s takšnimi vrednostnimi papirji, obveznicami ali zadolžnicami.

Kazni za zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.

 

5. Določbe 1., 2. in 3. odstavka se ne uporabljajo, če dejanski lastnik deleža, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, v kateri interes nastane, prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej, in je terjatev dolga, za katero se plačajo obresti, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.

 

6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, če je plačnik vlada te države pogodbenice, njen lokalni organ ali rezident te države pogodbenice. Če pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala zadolženost, od katere se plačujejo obresti, in take obresti krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, potem se šteje, da tak interes nastane v Država pogodbenica, v kateri se nahaja stalna poslovna enota ali stalna baza.

 

7. Kadar zaradi posebnega razmerja med plačnikom in dejanskim lastnikom ali med obema in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plača, presega znesek, ki bi ga dogovorjena med plačnikom in dejanskim lastnikom, če takega razmerja ni, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek. V takem primeru ostane presežni del plačil obdavčljiv v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.

12. ČLEN

KRALJEVSTVA

1. Licenčnine, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Vendar pa se takšni avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, če pa je prejemnik dejanski lastnik licenčnin, tako obračunani davek ne presega:

(a) v primeru avtorskih honorarjev iz pododstavka (a) odstavka 3 tega člena 10 odstotkov bruto zneska avtorskih honorarjev; in

(b) v primeru licenčnin iz pododstavka (b) odstavka 3 tega člen, 10 odstotkov prilagojenega zneska avtorskih honorarjev. Za namen

tega pododstavka “prilagojeni znesek” pomeni 60 odstotkov bruto zneska avtorskih honorarjev.

 

3. Izraz “avtentični honorar”, kot se uporablja v tem členu, pomeni:

(a) plačila kakršne koli vrste, prejeta kot nadomestilo za uporabo ali pravico do uporabe katere koli avtorske pravice literarnega, umetniškega ali znanstvenega dela, vključno z

kinematografski filmi in filmi ali trakovi za radijsko ali televizijsko oddajanje, kateri koli patent, znanje in izkušnje, blagovna znamka, dizajn ali model, načrt, tajna formula ali

proces ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah; in

(b) plačila kakršne koli vrste, prejeta kot nadomestilo za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme.

 

4. Določbe 1. in 2. odstavka se ne uporabljajo, če dejanski lastnik avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, v kateri izvirajo avtorski honorarji, prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja dejavnost v da so neodvisne osebne storitve druge države pogodbenice iz stalne baze, ki se nahaja v njej, in pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se plačujejo avtorski honorarji, dejansko povezani s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.

 

5. Šteje se, da avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, če je plačnik vlada te države pogodbenice, njen lokalni organ ali rezident te države pogodbenice. Kadar pa ima oseba, ki plačuje avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala obveznost plačila avtorskih honorarjev, in taki avtorski honorarji nosijo takšne trajne

poslovne enote ali stalne baze, potem se šteje, da takšni avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.

 

6. Kadar zaradi posebnega razmerja med plačnikom in dejanskim lastnikom ali med obema in drugo osebo znesek avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero so plačani, presega znesek, ki je bi se dogovorila plačnik in dejanski lastnik, če takega razmerja ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek. V takem primeru ostane presežni del plačil obdavčljiv v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.

13. ČLEN

KAPITALSKI DOBIČKI

1. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice pridobi z odtujitvijo nepremičnine iz 6. člena in se nahaja v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Dobički od odtujitve premičnine, ki je del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnine, ki se nanaša na stalno bazo, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici Država pogodbenica za namen opravljanja neodvisnih osebnih storitev, vključno s takšnimi dobički iz odtujitve takšne stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem) ali takšne stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

3. Dobički, ki jih pridobi rezident države pogodbenice z odtujitvijo ladij ali letal, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu, ali premičnin v zvezi z upravljanjem takšnih ladij ali zrakoplovov, se obdavčijo samo v tej državi pogodbenici.

 

4. Dobički iz odtujitve delnic osnovnega kapitala družbe, katere premoženje je neposredno ali posredno sestavljeno predvsem iz nepremičnin, ki se nahajajo v državi pogodbenici, se lahko obdavčijo v tej državi pogodbenici.

 

5. Dobički iz odtujitve delnic, razen tistih iz četrtega odstavka, ki predstavljajo najmanj 25-odstotni delež v družbi, ki je rezident države pogodbenice, se lahko obdavči v tej državi pogodbenici.

 

6. Dobički iz odtujitve katerega koli premoženja, razen tistega iz odstavkov 1 do 5, se obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je odtujilec.

14. ČLEN

NEODVISNE OSEBNE STORITVE

1. Dohodek, ki ga pridobi rezident države pogodbenice v zvezi s poklicnimi storitvami ali drugimi dejavnostmi neodvisnega značaja, se obdavči samo v tej državi pogodbenici, razen v eni od naslednjih okoliščin, ko se tak dohodek lahko obdavči tudi v drugi državi pogodbenici:

(a) če ima stalno na voljo stalno bazo v drugi državi pogodbenici za namene opravljanja svojih dejavnosti; v tem primeru le toliko

dohodek, ki ga je mogoče pripisati tej stalni osnovi, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici;

(b) če njegovo bivanje v drugi državi pogodbenici traja obdobje ali obdobja , ki skupaj presegajo 183 dni v zadevnem koledarskem letu; v tem primeru samo

toliko dohodka, ki izhaja iz njegovih dejavnosti, ki jih opravlja v tej drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Izraz »strokovne storitve« zajema predvsem samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti ter samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.

15. ČLEN

ODVISNE OSEBNE STORITVE

1. Ob upoštevanju določb 16., 18., 19., 20. in 21. člena se plače, plače in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice v zvezi z zaposlitvijo, obdavčijo samo v tej državi pogodbenici, razen če se zaposlitev opravlja v druga država pogodbenica. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko prejemki, ki izhajajo iz tega, obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice za zaposlitev v drugi državi pogodbenici, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi pogodbenici, če:

(a) je prejemnik prisoten v drugi državi pogodbenici za obdobje ali obdobja, ki ne presegajo skupaj 183 dni v zadevnem koledarskem letu; in

(b) plačilo plača delodajalec, ki ni rezident druge države pogodbenice, ali v njegovem imenu; in

(c) plačila ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi pogodbenici.

 

3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemki, pridobljeni v zvezi z delom, ki ga opravlja na ladji ali letalu, ki ga v mednarodnem prometu upravlja rezident države pogodbenice, obdavči samo v tej državi pogodbenici.

16. ČLEN

DIREKTORSKI HONORISTI

Direktorski honorarji in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.

17. ČLEN

UMETNIKI IN ŠPORTNIKI

1. Ne glede na določbe 14. in 15. člena dohodek, ki ga rezident države pogodbenice pridobi kot estradnik, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik, ali glasbenik ali kot športnik, iz svojih osebnih dejavnosti kot takih. ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Kadar dohodek iz naslova osebnih dejavnosti, ki ga izvaja estradnik ali športnik kot tak, ne pripada samemu estradniku ali športniku, temveč drugi osebi, se lahko ta dohodek ne glede na določbe 7., 14. in 15. člena obdavči v država pogodbenica, v kateri se izvajajo dejavnosti zabavljača ali športnika.

 

3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena so dohodki, ki jih imajo estradniki ali športniki, ki so rezidenti države pogodbenice, iz dejavnosti, ki jih opravljajo v drugi državi pogodbenici po načrtu kulturne izmenjave med vladama obeh držav pogodbenic, oproščeni davka v druga država pogodbenica.

18. ČLEN

POKOJNINE

1. V skladu z določbami drugega odstavka 19. člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, izplačani rezidentu države pogodbenice za preteklo zaposlitev, obdavčijo samo v tej državi pogodbenici.

 

2. Ne glede na določbe prvega odstavka se izplačane pokojnine in druga podobna plačila, izvedena po zakonodaji ali sistemu socialne varnosti države pogodbenice, obdavčijo samo v tej državi pogodbenici.

19. ČLEN

VLADNA SLUŽBA

(a) Prejemki, razen pokojnine, ki jih plača država pogodbenica ali njen lokalni organ posamezniku za storitve, opravljene tej

država pogodbenica ali njen lokalni organ, se obdavči samo v tej državi pogodbenici;

(b) vendar se takšen prejemek obdavči samo v drugi državi pogodbenici , če so storitve opravljene v tej drugi državi pogodbenici in

posameznik je rezident te druge države pogodbenice, ki:

(i) je državljan te druge države pogodbenice; oz

(ii) ni postal rezident te druge države pogodbenice zgolj zaradi opravljanja storitev.

(a) Vsaka pokojnina, ki jo plača ali iz skladov, ki jih ustvari država pogodbenica ali njen lokalni organ, posamezniku v zvezi s storitvami, opravljenimi za

ta država pogodbenica ali njen lokalni organ je obdavčen samo v tej državi pogodbenici;

(b) vendar se takšna pokojnina obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident te druge države pogodbenice in njen državljan.

 

3. Določbe 15., 16., 17. in 18. člena se uporabljajo za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s poslom, ki ga opravlja država pogodbenica ali njen lokalni organ.

20. ČLEN

UČITELJI IN RAZISKOVALCI

Posameznik, ki je ali je bil neposredno pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je prisoten v prvi omenjeni državi pogodbenici za primarni namen poučevanja, predavanja ali raziskovanja na univerzi, visoki šoli, šoli ali izobraževalna ustanova ali znanstvenoraziskovalna ustanova, ki jo akreditira vlada prve omenjene države pogodbenice, je oproščen davka v prvi omenjeni državi pogodbenici za obdobje treh let od dneva njegovega prvega prihoda v prvo omenjeno državo pogodbenico. država, glede plačila za tako poučevanje, predavanja ali raziskave.

21. ČLEN

ŠTUDENTI IN PRIPRAVNIKI

Študent, poslovni vajenec ali pripravnik, ki je ali je bil neposredno pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je prisoten v prvi omenjeni državi pogodbenici izključno zaradi svojega izobraževanja, usposabljanja, je oproščen davka v to prvo omenjeno državo pogodbenico o naslednjih plačilih ali dohodkih, ki jih prejme ali pridobi za namene svojega preživljanja, izobraževanja, študija, raziskovanja ali usposabljanja:

(a) plačila, ki izhajajo iz virov zunaj te države pogodbenice;

(b) donacije, štipendije ali nagrade, ki jih dodeli vlada ali znanstvena, izobraževalna, kulturna ali druga organizacija te države pogodbenice, oproščena davka;

(c) dohodek, ki izhaja iz osebnih storitev, opravljenih v tej državi pogodbenici, pod pogojem, da ti dohodki predstavljajo zaslužek, potreben za ta namen.

22. ČLEN

DRUGI PRIHODKI

1. Predmeti dohodka rezidenta države pogodbenice, kjer koli nastanejo, ki niso obravnavani v prejšnjih členih tega sporazuma, se obdavčijo samo v tej državi pogodbenici.

 

2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodke, razen dohodkov od nepremičnin, kot je opredeljeno v 2. odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalna poslovna enota, ki se nahaja v njej, ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej, in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se izplačuje dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.

23. ČLEN

KAPITAL

1. Premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine iz 6. člena, ki so v lasti rezidenta države pogodbenice in se nahajajo v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

2. Kapital, ki ga predstavlja premičnina, ki je del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnina, ki se nanaša na stalno bazo, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za namene opravljanja neodvisnih osebnih storitev, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.

 

3. Premoženje, ki ga predstavljajo ladje in letala, ki se opravljajo v mednarodnem prometu, ki ga opravlja rezident države pogodbenice, in premičnine, ki se nanašajo na delovanje takšnih ladij in letal, se obdavči samo v tej državi pogodbenici.

 

4. Vsi drugi elementi kapitala rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi pogodbenici.

24. ČLEN

NAČINI ZA ODPRAVO DVOJNE OBVEZNOSTI

1. Na Kitajskem se dvojno obdavčevanje odpravi na naslednji način:

(a) Če rezident Kitajske prejema dohodek iz Luksemburga, se znesek davka na ta dohodek, ki ga je treba plačati v Luksemburgu v skladu z določbami tega sporazuma, pripiše v dobro kitajskega davka naložena temu stanovalcu. Vendar znesek kredita ne sme presegati znesek kitajskega davka na ta dohodek, izračunan v skladu z davčnimi zakoni in predpisi Kitajske.

(b) Če je dohodek, pridobljen iz Luksemburga, dividenda, ki jo plača a družbi, ki je rezident Luksemburga, družbi, ki je a rezident Kitajske in ki ima v lasti najmanj 10 odstotkov delnic družbi, ki izplačuje dividende, se pri dobropisu upošteva davek plača v Luksemburgu družba, ki izplačuje dividende v zvezi s svojim dohodkom.

 

2. V Luksemburgu se dvojno obdavčevanje odpravi na naslednji način:

(a) Če rezident Luksemburga ima dohodek ali ima v lasti kapital, ki se v skladu z določbami tega sporazuma lahko obdavči na Kitajskem, Luksemburg ob upoštevanju določb pododstavkov (b), (c) in (d), tak dohodek ali premoženje oprosti davka, vendar lahko za izračun zneska davka na preostali dohodek ali premoženje rezidenta uporabi enake davčne stopnje, kot če dohodek ali premoženje ne bi bilo oproščeno.

(b) Če rezident Luksemburga pridobi dohodek, ki se v skladu z določbami členov 10, 11, 12 ter odstavkov 4 in 5 člena 13 lahko obdavči na Kitajskem, Luksemburg dovoli kot odbitek od davka na dohodek tega rezidenta znesek, enak davku, plačanemu na Kitajskem. Vendar pa tak odbitek ne sme preseči tistega dela davka, ki je bil izračunan pred dajanjem odbitka, ki ga je mogoče pripisati takim postavkam dohodka, ki izhajajo iz Kitajske.

(c) Če družba, ki je rezident Luksemburga, pridobi dividende iz kitajskih virov, Luksemburg te dividende oprosti davka, pod pogojem, da ima družba, ki je rezident Luksemburga, od začetka svojega obračunskega leta neposredni delež najmanj 10 odstotkov kapitala družbe, ki izplačuje dividende, ali kupnine v višini najmanj 50 milijonov LF. Zgoraj omenjene delnice kitajske družbe so pod enakimi pogoji oproščene davka na kapital v Luksemburgu.

(d) Za namen pododstavka (b) odstavka 2 se šteje, da davek, plačan na Kitajskem, vključuje znesek davka, ki bi bil plačan na Kitajskem, če ne bi bil oproščen ali znižan v skladu z zakoni in predpisi Kitajske, namenjeni spodbujanju gospodarskega razvoja na Kitajskem. Znesek davka, za katerega se šteje, da je bil plačan na Kitajskem, je:

(i) 10 odstotkov bruto zneska dividend v primeru pododstavka (b) odstavka 2 10. člena;

(ii) 10 odstotkov bruto zneska obresti v primeru 2. odstavka 11. člena; in

(iii) 10 odstotkov zneska avtorskih honorarjev v primeru 2. odstavka 12. člena.

Določbe tega pododstavka se uporabljajo samo za obdobje 15 let , ki se začne 1. januarja koledarskega leta, ki sledi tistemu, v katerem je ta

Sporazum začne veljati.

25. ČLEN

NEDISKRIMINACIJA

1. Državljani ene države pogodbenice v drugi državi pogodbenici ne bodo podvrženi nobeni obdavčitvi ali kakršni koli s tem povezani zahtevi, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča kot obdavčitev in s tem povezane zahteve, ki jih imajo ali bi lahko državljani te druge države pogodbenice v enakih okoliščinah biti podvržen. Določbe tega odstavka se ne glede na določbe 1. člena uporabljajo tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

 

2. Obdavčitev stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, v tej drugi državi pogodbenici ne sme biti manj ugodno od obdavčitve podjetij te druge države pogodbenice, ki opravljajo enake dejavnosti. Določbe tega odstavka se ne razlagajo tako, da zavezujejo državo pogodbenico, da rezidentom druge države pogodbenice odobri kakršne koli osebne olajšave, olajšave in znižanja za davčne namene zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih priznava lastnim rezidentom.

 

3. Razen kadar se uporabljajo določbe 1. odstavka 9. člena, 7. odstavka 11. člena ali 6. odstavka 12. člena, obresti, avtorski honorarji in druga izplačila, ki jih podjetje države pogodbenice plača rezidentu druge države pogodbenice: za namene ugotavljanja obdavčljivega dobička takega podjetja odbitni pod enakimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države pogodbenice. Podobno se vsi dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice za namene ugotavljanja obdavčljivega kapitala takega podjetja odštejejo pod enakimi pogoji, kot če bi bili sklenjeni z rezidentom države pogodbenice. prvič omenjeno država pogodbenica.

 

4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno v lasti ali pod nadzorom, neposredno ali posredno, eden ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi pogodbenici ne bodo obdavčena ali kakršna koli zahteva s tem povezana, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča od obdavčitve in povezanih zahtev, ki so ali bi jim lahko bila podvržena druga podobna podjetja prve omenjene države pogodbenice.

 

5. Določbe tega člena se ne glede na določbe 2. člena uporabljajo za davke vseh vrst in opisov.

26. ČLEN

POSTOPEK VZAJEMNEGA DOGOVORA

1. Če oseba meni, da dejanja ene ali obeh držav pogodbenic povzročijo ali bodo zanjo povzročila obdavčitev, ki ni v skladu z določbami tega sporazuma, lahko ne glede na pravna sredstva, ki jih določa notranja zakonodaja teh držav pogodbenic, predloži svoj primer pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali, če njegov primer sodi v skladu s prvim odstavkom 25. člena, organu države pogodbenice, katere državljan je. Zadevo je treba predložiti v treh letih od prvega obvestila o dejanju, ki ima za posledico obdavčitev, ki ni v skladu z določbami Sporazuma.

 

2. Pristojni organ si bo prizadeval, če se mu ugovor zdi utemeljen in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, zadevo rešiti sporazumno s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi izogibanje obdavčitvi, ki ni v skladu z določbami tega sporazuma. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na časovne omejitve v notranjem pravu držav pogodbenic.

 

3. Pristojni organi držav pogodbenic si bodo prizadevali sporazumno reševati vse težave ali dvome, ki bi nastali pri razlagi ali uporabi Sporazuma. Lahko se tudi skupaj posvetujeta za odpravo dvojnega obdavčevanja v primerih, ki niso predvideni v tem sporazumu.

 

4. Pristojni organi držav pogodbenic lahko medsebojno komunicirajo neposredno za dosego sporazuma v smislu 2. in 3. odstavka. Kadar se zdi smiselno za dosego dogovora, se lahko predstavniki pristojnih organov držav pogodbenic sestanejo za ustno izmenjavo mnenj.

27. ČLEN

IZMENJAVA INFORMACIJ

1. Pristojni organi držav pogodbenic si izmenjujejo informacije, ki so potrebne za izvajanje določb tega sporazuma ali domače zakonodaje držav pogodbenic v zvezi z davki, ki jih zajema ta sporazum, če obdavčitev po njem ni v nasprotju s tem sporazumom, v zlasti za preprečevanje utaj takih davkov. Izmenjava informacij ni omejena s členom 1. Vse informacije, ki jih prejme država pogodbenica, se obravnavajo kot tajne na enak način kot informacije, pridobljene v skladu z notranjimi zakoni te države pogodbenice, in se razkrijejo samo osebam ali organom. (vključno s sodišči in upravnimi organi), ki sodelujejo pri odmeri ali pobiranju, izvrševanju ali pregonu v zvezi z davki, ki jih zajema Sporazum, ali odločanju o pritožbah v zvezi z njimi. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo za te namene. Podatke lahko razkrijejo v javnih sodnih postopkih ali v sodnih odločbah.

 

2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo tako, da državi pogodbenici nalagajo obveznost:

(a) izvajati upravne ukrepe, ki so v nasprotju z zakoni in upravno prakso te ali druge države pogodbenice;

(b) zagotavljati informacije, ki jih ni mogoče pridobiti po zakonodaji ali v običajnem upravljanju te ali druge države pogodbenice;

(c) zagotoviti informacije, ki bi razkrile katero koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, poslovno ali poklicno skrivnost ali trgovinski proces, ali informacije,

katerega razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom (javni red).

28. ČLEN

DIPLOMATSKI AGENTI IN KONZULARNI URADNICI

Nič v tem sporazumu ne vpliva na davčne privilegije diplomatskih ali konzularnih uradnikov v skladu s splošnimi pravili mednarodnega prava ali po določbah posebnih sporazumov.

29. ČLEN

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Ta sporazum začne veljati trideseti dan po datumu, ko so bile izmenjane diplomatske note, ki označujejo zaključek notranjih pravnih postopkov, potrebnih v vsaki državi za začetek veljavnosti tega sporazuma. Ta sporazum učinkuje:

(a) v zvezi z davki, zadržanimi pri viru, na dohodek, pridobljen 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je ta sporazum

stopi v veljavo;

(b) v zvezi z drugimi davki na dohodek in davki na premoženje davkom, ki se obračunavajo za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja koledarskega leta ali pozneje

naslednji po tistem, v katerem ta sporazum začne veljati.

30. ČLEN

PREKINITEV

Ta sporazum velja za nedoločen čas, vendar lahko katera koli od držav pogodbenic na ali pred tridesetim dnevom junija v katerem koli koledarskem letu, ki se začne po izteku obdobja petih let od dneva začetka njegove veljavnosti, pisno obvesti o odpoved v drugo državo pogodbenico po diplomatski poti. V tem primeru ta sporazum preneha veljati:

(a) v zvezi z davki, zadržanimi pri viru, za dohodek, pridobljen 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo;

(b) v zvezi z drugimi davki na dohodek in davki na premoženje davkom, ki se obračunavajo za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja koledarskega leta ali pozneje

naslednji za tistim, v katerem je bilo dano obvestilo.

 

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

 

SESTAVLJENO v Pekingu dne 12. marca 1994 v dveh izvodih v francoskem, kitajskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna.