SPORAZUM

MED VLADO VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG IN VLADO REPUBLIKE SINGAPUR ZA IZOGIBANJE DVOJNEM OBVDAVČIVANJU IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ GLEDE DAVKA NA DOHODKI IN

 

Vlada Velikega vojvodstva Luksemburg in vlada Republike Singapur,

V želji, da bi sklenili sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje,]

so se dogovorili, kot sledi:

1. člen

Zajete osebe

Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

 

2. člen

Pokriti davki

1. Ta sporazum se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki se naložijo v imenu države pogodbenice ali njenih lokalnih oblasti, ne glede na način, na katerega se obračunajo.

2. Za davke na dohodek in premoženje se štejejo vsi davki na celoten dohodek, na celoten kapital ali na elemente dohodka ali premoženja, vključno z davki na dobiček od odtujitve premičnin ali nepremičnin.

3. Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so zlasti:

(a) v Singapurju:

(i) davek od dohodka

(v nadaljnjem besedilu “singapurski davek”);

(b) v Luksemburgu:

(i) davek od dohodka posameznikov (l’impôt sur le revenu des personnes physiques);

(ii) davek od dohodkov pravnih oseb (l’impôt sur le revenu des collectivités);

(iii) davek na kapital (l’impôt sur la fortune); in

(iv) komunalno trgovsko dajatev (l’impôt commercial communal);

(v nadaljnjem besedilu “luksemburški davek”)

4. Sporazum se uporablja tudi za vse enake ali v bistvu podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa sporazuma poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic se medsebojno obveščajo o vseh bistvenih spremembah, ki so bile narejene v njihovi davčni zakonodaji.

 

3. člen

Splošne opredelitve

1. Za namene tega sporazuma, razen če kontekst zahteva drugače: (a) izraz “Singapur” pomeni Republiko Singapur in, kadar se uporablja v geografskem pomenu, vključuje njeno kopensko ozemlje, notranje vode in teritorialno morje ter vse morsko območje, ki leži onkraj teritorialnega morja, ki je bilo ali bi lahko bilo v prihodnosti določeno v skladu z nacionalnim pravom v skladu z mednarodnim pravom, kot območje, znotraj katerega lahko Singapur izvaja suverene pravice ali jurisdikcijo v zvezi z morjem, morskim dnom , podzemlje in naravni viri;

(b) izraz “Luksemburg” pomeni Veliko vojvodstvo Luksemburg in, kadar se uporablja v geografskem pomenu, pomeni ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg;

(c) izraz “oseba” vključuje posameznika, podjetje in katero koli drugo skupino oseb;

(d) izraz “družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot pravna oseba;

(e) izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga vodi rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga vodi rezident druge države pogodbenice;

(f) izraz “mednarodni promet” pomeni vsak prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen kadar ladja ali letalo opravlja prevoz samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

(g) izraz “pristojni organ” pomeni:

(i) v Singapurju minister za finance ali njegov pooblaščeni zastopnik;

(ii) v Luksemburgu minister za finance ali njegov pooblaščeni zastopnik;

(h) izraz “državljan” v zvezi z državo pogodbenico pomeni:

(i) vsak posameznik, ki ima državljanstvo ali državljanstvo te države pogodbenice; in

(ii) katero koli pravno osebo, partnerstvo ali združenje, ki svoj status pridobi iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici.

2. Kar zadeva uporabo sporazuma s strani države pogodbenice, ima vsak izraz, ki v njem ni opredeljen, pomen, ki ga ima v tistem času po zakonodaji te države za namene davkov, razen če kontekst zahteva drugače. ki ga uporablja Sporazum, kateri koli pomen v skladu z veljavno davčno zakonodajo te države, ki prevlada nad pomenom, ki ga daje izrazu po drugih zakonih te države.

 

4. člen

Rezident

1. Za namene tega sporazuma izraz “rezident države pogodbenice” pomeni vsako osebo, ki je v skladu z zakonodajo te države v njej dolžna plačati davek zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, kraja upravljanja ali katerega koli drugega merila podobne narave, vključuje pa tudi to državo in vse njene lokalne oblasti ali zakonske organe.

2. Če je posameznik na podlagi določb prvega odstavka rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:

(a) se šteje, da je rezident samo države, v kateri ima na voljo stalno bivališče; če ima na voljo stalno bivališče v obeh državah, se šteje, da je rezident samo tiste države, s katero ima tesnejše osebne in gospodarske odnose (središče vitalnih interesov);

(b) če države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ni mogoče določiti, ali če nima na voljo stalnega bivališča v nobeni od držav, se šteje, da je rezident samo države, v kateri ima običajno bivališče;

(c) če ima običajno prebivališče v obeh državah ali ne v nobeni od njiju, se šteje, da je rezident samo države, katere državljan je;

(d) v vsakem drugem primeru pristojni organi držav pogodbenic to vprašanje rešijo sporazumno.

3. Če je na podlagi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident samo tiste države, v kateri je njen sedež dejanske uprave. Če njenega dejanskega upravljanja ni mogoče določiti, pristojni organi držav pogodbenic to vprašanje rešijo sporazumno.

 

5. člen

Stalna enota

1. Za namene te pogodbe izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega se v celoti ali delno izvaja poslovanje podjetja.

2. Izraz “stalna poslovna enota” vključuje zlasti:

(a) kraj upravljanja;

(b) podružnica;

(c) pisarna;

(d) tovarna;

(e) delavnica; in

(f) rudnik, naftno ali plinsko vrtino, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

3. Izraz “stalna poslovna enota” vključuje tudi:

(a) gradbišče, projekt gradnje, montaže, montaže ali poglabljanje dna ali nadzorne dejavnosti v zvezi s tem, vendar le, če taka lokacija, projekt ali dejavnosti trajajo več kot 12 mesecev;

(b) opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi storitvami, s strani podjetja države pogodbenice prek zaposlenih ali drugega osebja, ki ga podjetje zaposli za ta namen, vendar le, če se dejavnosti te narave nadaljujejo (za isti ali povezan projekt) znotraj drugo državo pogodbenico za obdobje ali obdobja, ki skupaj presegajo 365 dni v katerem koli 15-mesečnem obdobju.

4. [Modified by paragraph 3 of Article 13 of the MLI] [Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:

   (a) uporabo objektov izključno za namene skladiščenja, razstavljanja ali dostave blaga ali blaga, ki pripada podjetju;

   (b) vzdrževanje zalog blaga ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

   (c) vzdrževanje zalog blaga ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene predelave v drugem podjetju;

   (d) vzdrževanje stalnega mesta poslovanja izključno za nakup blaga ali blaga ali zbiranje informacij za podjetje;

   (e) vzdrževanje stalnega mesta poslovanja izključno za opravljanje katere koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

   (f) vzdrževanje stalnega kraja poslovanja samo za katero koli kombinacijo dejavnosti, navedenih v pododstavkih (a) do (e), pod pogojem, da je celotna dejavnost stalnega kraja, ki izhaja iz te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave .]

   Naslednji 3. odstavek 13. člena MLI nadomešča 4. odstavek 5. člena tega sporazuma:

   13. ČLEN MLI – UMETNO IZOGIBANJE STATUSU STALNEGA POSLOVANJA PREK IZJEM ZA POSEBNE DEJAVNOSTI

   (Možnost B)

   ne glede na to[Article 5 of the Agreement] , se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:

   1. a) dejavnosti, ki so posebej navedene v [paragraph 4 of Article 5 of the Agreement] kot dejavnosti, za katere se šteje, da ne predstavljajo stalne poslovne enote, ne glede na to, ali je ta izjema od statusa stalne poslovne enote odvisna od tega, ali je dejavnost pripravljalnega ali pomožnega značaja, razen v obsegu, v katerem [the provision] izrecno določa, da se šteje, da določena dejavnost ne predstavlja stalne poslovne enote, če je dejavnost pripravljalne ali pomožne narave;
   1. b) vzdrževanje stalnega kraja poslovanja izključno za namene opravljanja katere koli dejavnosti, ki ni opisana v pododstavku a) pod pogojem, da je ta dejavnost pripravljalne ali pomožne narave;
   1. c) vzdrževanje stalnega kraja poslovanja samo za katero koli kombinacijo dejavnosti iz pododstavkov a) in b), pod pogojem, da je celotna dejavnost stalnega kraja poslovanja, ki izhaja iz te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.
   5. Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka, kadar oseba – razen zastopnika neodvisnega statusa, za katerega se uporablja 6. odstavek – deluje v imenu podjetja in ima v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb in ga običajno izvaja. v imenu podjetja se šteje, da ima to podjetje stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z vsemi dejavnostmi, ki jih ta oseba opravlja za podjetje, razen če so dejavnosti te osebe omejene na tiste, navedene v odstavku 4, ki, če ki se izvaja prek stalnega kraja poslovanja, ta stalni kraj poslovanja ne bi postal stalna poslovna enota v skladu z določbami tega odstavka.
   6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker v tej državi posluje prek posrednika, generalnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika neodvisnega statusa, pod pogojem, da te osebe delujejo po običajnem postopku. njihovega poslovanja.
   7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, obvladuje ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali ki posluje v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali kako drugače), se sama po sebi ne predstavlja nobene družbe stalne poslovne enote druge družbe.

    

   6. člen

   Prihodki od nepremičnega premoženja

   1. Dohodek, ki ga rezident države pogodbenice pridobi od nepremičnin (vključno z dohodki iz kmetijstva ali gozdarstva), ki se nahajajo v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
   2. Izraz »nepremičnina« ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri se zadevno premoženje nahaja. Izraz v vsakem primeru vključuje premoženje, ki pripada nepremičnini, živini in opremi, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava glede zemljiškega premoženja, užitkov nepremičnine in pravice do spremenljivih ali fiksnih plačil. kot nadomestilo za izkoriščanje ali pravico do dela mineralnih nahajališč, virov in drugih naravnih virov; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
   3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki izhaja iz neposredne uporabe, oddajanja v najem ali uporabe v kateri koli drugi obliki nepremičnine.
   4. Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodke iz nepremičnin podjetja in za dohodke iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih osebnih storitev.

    

   7. člen

   Poslovni dobički

   1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej. Če podjetje opravlja dejavnost, kot je navedeno zgoraj, se dobiček podjetja lahko obdavči v drugi državi, vendar le toliko, kolikor se pripiše tej stalni poslovni enoti.
   2. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, če podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bo narediti, če bi šlo za ločeno in ločeno podjetje, ki se ukvarja z enakimi ali podobnimi dejavnostmi pod enakimi ali podobnimi pogoji in popolnoma neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota.
   3. Pri določanju dobička stalne poslovne enote se kot odbitki dovolijo stroški, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno z izvršilnimi in splošnimi administrativnimi stroški, ki nastanejo tako v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
   4. V kolikor je bilo v državi pogodbenici običajno, da se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, določi na podlagi porazdelitve celotnega dobička podjetja na njegove različne dele, nič v drugem odstavku ne preprečuje tej državi pogodbenici, da določi dobiček, ki se obdavči s takšno razdelitvijo, kot je običajno; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti takšna, da je rezultat v skladu z načeli iz tega člena.
   5. Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zaradi nakupa blaga ali blaga s strani te stalne poslovne enote za podjetje.
   6. Za namene prejšnjih odstavkov se dobički, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, vsako leto ugotavljajo po isti metodi, razen če obstaja utemeljen in zadosten razlog za nasprotno.
   7. Če dobički vključujejo postavke dohodka, ki so ločeno obravnavane v drugih členih te pogodbe, potem določbe tega člena ne vplivajo na določbe teh členov.

    

   8. člen

   Ladijski in zračni promet

   1. Dobiček, ki ga pridobi podjetje države pogodbenice iz poslovanja ladij ali letal v mednarodnem prometu, se obdavči samo v tej državi.
   2. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobičke iz udeležbe v združenju, skupnem poslu ali mednarodni operativni agenciji.
   3. Za namene tega člena se dobički iz poslovanja ladij ali letal v mednarodnem prometu vključujejo:

   (a) dobiček od najema ladij ali letal brez plačila;

   (b) dobiček od uporabe, vzdrževanja ali najema zabojnikov (vključno s prikolicami in povezano opremo za prevoz zabojnikov), ki se uporabljajo za prevoz blaga ali blaga; in

   (c) obresti na sredstva, povezana z operacijami ladij ali letal; kadar je tak najem ali taka uporaba, vzdrževanje ali najem ali takšen interes, odvisno od primera, naključna za delovanje ladij ali zrakoplovov v mednarodnem prometu

   9. člen

   Pridružena podjetja

   1. Kje

   (a) podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno sodeluje pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja druge države pogodbenice, ali

   (b) iste osebe neposredno ali posredno sodelujejo pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice,

   in v vsakem primeru so med obema podjetjema v njunih poslovnih ali finančnih odnosih postavljeni ali naloženi pogoji, ki se razlikujejo od tistih, ki bi bili doseženi med neodvisnimi podjetji, potem vsi dobički, ki bi brez teh pogojev prišli enemu od podjetij, vendar zaradi teh pogojev niso tako nastali, se lahko vključijo v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavčijo.

   2. [Nadomeščen s 1. odstavkom 17. člena MLI] [Kadar država pogodbenica vključi v dobiček podjetja te države – in ustrezno obdavči – dobiček, od katerega je bilo podjetje druge države pogodbenice zaračunano davek v tej drugi državi, in tako vključeni dobički so dobički, ki bi pripisan podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, sklenjeni med obema podjetjema, takšni, kot bi bili postavljeni med neodvisnimi podjetji, potem ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, zaračunanega v njem od dogovorjenih dobička. Pri določanju takšne prilagoditve se ustrezno upoštevajo druge določbe tega sporazuma, pristojni organi držav pogodbenic pa se po potrebi posvetujejo med seboj.

      Naslednji 1. odstavek 17. člena MLI nadomešča 2. odstavek 9. člena tega sporazuma:

      17. ČLEN MLI – Ustrezne prilagoditve

      Kje [Contracting State] vključuje v dobiček podjetja tega [Contracting State] – in ustrezno obdavči – dobiček, na katerega podjetje drugega [Contracting State] je bil zaračunan davek v tistem drugem [Contracting State] in tako vključeni dobički so dobički, ki bi prišli podjetju prvega omenjenega [Contracting State] če bi bili pogoji med obema podjetjema takšni, kot bi bili postavljeni med neodvisnimi podjetji, potem tisto drugo [Contracting State] ustrezno prilagodi znesek davka, ki je v njem zaračunan na te dobičke. Pri določanju takšne prilagoditve je treba ustrezno upoštevati druge določbe[the Agreement] in pristojni organi[Contracting States] se po potrebi posvetujejo med seboj.

       

      10. člen

      dividende

      1. Dividende, ki jih izplača družba, ki je rezident države pogodbenice, rezidentu druge države pogodbenice, se obdavčijo samo v tej drugi državi, če je prejemnik dejanski lastnik dividend. Ta odstavek ne vpliva na obdavčitev družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se izplačujejo dividende.
      2. Izraz “dividende”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, “jouissance” delnic ali “jouissance” pravic, rudarskih deležev, deležev ustanovitelja ali drugih pravic, ki niso dolžniške terjatve, udeležbe v dobičku, kot tudi dohodek od druge korporativne pravice, ki so podvržene enaki davčni obravnavi kot dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki distribuira.
      3. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja v tej drugi državi neodvisne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej, in je gospodarstvo, v zvezi s katerim se izplačajo dividende, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
      4. Kadar družba, ki je rezident države pogodbenice, pridobiva dobiček ali dohodek od druge države pogodbenice, ta druga država ne sme naložiti nikakršnega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če so te dividende izplačane rezidentu te druge države. države ali če je delež, v zvezi s katerim se izplačajo dividende, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo, ki se nahaja v tej drugi državi, in ne zavezan nerazporejenemu dobičku družbe davku na nerazporejeni dobiček družbe, tudi če dividende plačani ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestoji iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.

       

      11. člen

      Obresti

      1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in so v lasti rezidenta druge države pogodbenice, se obdavčijo samo v tej drugi državi.
      2. Izraz “obresti”, kot se uporablja v tem členu, pomeni dohodek iz dolžniških terjatev vseh vrst, ne glede na to, ali so zavarovani s hipoteko ali ne in ali imajo pravico do udeležbe v dobičku dolžnika, zlasti dohodek iz državnih vrednostnih papirjev in dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, povezanimi s takšnimi vrednostnimi papirji, obveznicami ali zadolžnicami. Kazni za zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.
      3. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo, če dejanski lastnik deleža, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, v kateri interes nastane, prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici. Državne neodvisne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej, in terjatev, za katero se plačajo obresti, je dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
      4. Kadar zaradi posebnega razmerja med plačnikom in dejanskim lastnikom ali med obema in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plača, presega znesek, ki bi ga dogovorjena med plačnikom in dejanskim lastnikom, če takega razmerja ni, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek. V tem primeru ostane presežni del plačil obdavčljiv v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.

       

      12. člen

      Licenčnine

      1. Licenčnine, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
      2. Vendar pa se takšni avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je dejanski lastnik avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 7 odstotkov bruto zneska avtorskih honorarjev.
      3. Izraz “avtorski honorarji”, kot se uporablja v tem členu, pomeni plačila kakršne koli vrste, prejete kot nadomestilo za uporabo ali pravico do uporabe katere koli avtorske pravice literarnega, umetniškega ali znanstvenega dela, vključno s kinematografskimi filmi, ali filmi ali trakovi, ki se uporabljajo za radio ali televizijskega oddajanja, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, dizajna ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije v zvezi z industrijskimi, komercialnimi ali znanstvenimi izkušnjami.
      4. Določbe 1. in 2. odstavka se ne uporabljajo, če dejanski lastnik avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, v kateri izvirajo avtorski honorarji, prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja dejavnost v da so druge državne neodvisne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahajajo v njej, in pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se plačujejo avtorski honorarji, dejansko povezane s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
      5. Šteje se, da avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, če je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala obveznost plačila avtorskih honorarjev, in taki avtorski honorarji krije takšna stalna poslovna enota ali stalna baza, potem se šteje, da takšni avtorski honorarji nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
      6. Kadar zaradi posebnega razmerja med plačnikom in dejanskim lastnikom ali med obema in drugo osebo znesek avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero so plačani, presega znesek, ki je bi se dogovorila plačnik in dejanski lastnik, če takega razmerja ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek. V tem primeru ostane presežni del plačil obdavčljiv v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.

       

      13. člen

      Kapitalski dobički

      1. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice pridobi z odtujitvijo nepremičnine iz 6. člena, ki se nahaja v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
      2. Dobički od odtujitve premičnine, ki je del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnine, ki se nanaša na stalno bazo, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici Država pogodbenica z namenom opravljanja neodvisnih osebnih storitev, vključno s takšnimi dobički iz odtujitve takšne stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem) ali takšne stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi.
      3. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice pridobi z odtujitvijo ladij ali letal, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu, ali premičnin v zvezi z upravljanjem takšnih ladij ali letal, se obdavčijo samo v tej državi.
      4. Dobiček iz odtujitve katerega koli premoženja, ki ni premoženje iz prejšnjih odstavkov tega člena, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je odtujilec.

       

      14. člen

      Neodvisne osebne storitve

      1. Dohodek, ki ga pridobi posameznik, ki je rezident države pogodbenice, v zvezi s poklicnimi storitvami ali drugimi dejavnostmi neodvisnega značaja, se obdavči samo v tej državi, razen v naslednjih okoliščinah, ko se tak dohodek lahko obdavči tudi v drugi državi pogodbenici :

      (a) če ima stalno na voljo stalno bazo v drugi državi pogodbenici za namene opravljanja svojih dejavnosti; v tem primeru se lahko v tej drugi državi pogodbenici obdavči le toliko dohodka, ki ga je mogoče pripisati tej stalni osnovi; oz

      (b) če je njegovo bivanje v drugi državi pogodbenici za obdobje ali obdobja, ki skupaj presegajo 365 dni v katerem koli 15-mesečnem obdobju; v tem primeru se lahko v tej drugi državi obdavči le toliko dohodka, ki izhaja iz njegovih dejavnosti, ki jih opravlja v tej drugi državi.

      2. Izraz »strokovne storitve« zajema predvsem samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti ter samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.

      15. člen

      Odvisne osebne storitve

      1. V skladu z določbami 16., 18. in 19. člena se plače, plače in drugi podobni prejemki, ki jih pridobi rezident države pogodbenice v zvezi z zaposlitvijo, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko prejemki, ki izhajajo iz tega, obdavčijo v tej drugi državi.
      2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice za zaposlitev v drugi državi pogodbenici, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi, če:

      (a) je prejemnik prisoten v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupaj 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne ali konča v zadevnem koledarskem letu; in

      (b) prejemke izplačuje delodajalec, ki ni rezident druge države, ali v njegovem imenu; in

      (c) plačila ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.

      3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemki, pridobljeni iz zaposlitve na ladji ali letalu, ki ga v mednarodnem prometu opravlja podjetje države pogodbenice, obdavči samo v tej državi. Če pa plačilo prejema rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavči tudi v tej drugi državi.

       

      16. člen

      Honorarji direktorjev

      Direktorski honorarji in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

       

      17. člen

      Umetniki in športniki

      1. Ne glede na določbe 14. in 15. člena je dohodek, ki ga rezident države pogodbenice pridobi kot estradnik, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik, ali glasbenik ali kot športnik, iz svojih osebnih dejavnosti, ki jih opravlja v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
      2. Kadar dohodek v zvezi z osebnimi dejavnostmi ali v zvezi z osebnimi dejavnostmi, ki jih izvaja estradnik ali športnik, ne pripada samemu estradniku ali športniku, temveč drugi osebi, se lahko ta dohodek ne glede na določbe 7., 14. in 15. člena obdavči v Država pogodbenica, v kateri se izvajajo dejavnosti zabavljača ali športnika.
      3. Določbe 1. in 2. odstavka se ne uporabljajo za dohodke, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih v državi pogodbenici izvaja umetnik ali športnik, če je obisk te države v celoti ali pretežno podprt z javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic ali lokalnih organov ali njihovih zakonskih organov. V tem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je umetnik ali športnik rezident.

       

      18. člen

      Pokojnine

      1. V skladu z določbami drugega odstavka 19. člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, izplačani rezidentu države pogodbenice zaradi pretekle zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi.
      2. Ne glede na določbe prvega odstavka se pokojnine in druga plačila, ki se izvajajo v okviru sistema socialne varnosti države pogodbenice, obdavčijo samo v tej državi.
      3. Ne glede na določbe prvega odstavka se pokojnine in drugi podobni prejemki (vključno s pavšalnimi izplačili), ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi, pod pogojem, da taka plačila izhajajo iz od prispevkov, ki jih je prejemnik ali v njegovem imenu plačal v pokojninsko shemo ali iz njih, in da so bili ti prispevki, rezervacije ali pokojnine ali drugi podobni prejemki obdavčeni v prvi omenjeni državi po običajnih pravilih njenega davka zakoni.

       

      19. člen

      Državna služba

      (a) Plače, plače in drugi podobni prejemki, ki jih država pogodbenica ali lokalni organ ali njen zakonski organ plača posamezniku za storitve, opravljene tej državi ali organu ali organu, se obdavčijo samo v tej državi.

      (b) Vendar se takšne plače in drugi podobni prejemki obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če so storitve opravljene v tej državi in je posameznik rezident te države, ki:

      (i) je državljan te države; oz

      (ii) ni postal rezident te države samo zaradi opravljanja storitev.

      (a) Ne glede na določbe prvega odstavka, pokojnine in drugi podobni prejemki, ki jih izplačujejo ali iz skladov, ki jih ustvari država pogodbenica ali lokalni organ ali njegov zakonski organ, posamezniku za storitve, opravljene tej državi ali organu ali organ se obdavči samo v tej državi.

      (b) Vendar se takšne pokojnine in drugi podobni prejemki obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident te države in njen državljan.

      3. Določbe 15., 16., 17. in 18. člena se uporabljajo za plače, plače in druge podobne prejemke v zvezi s storitvami, opravljenimi v zvezi s poslom, ki ga opravlja država pogodbenica ali lokalni organ ali njen zakonski organ.

       

      20. člen

      Študentska plačila

      ki jih študent ali poslovni vajenec, ki je ali je bil neposredno pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in ki je prisoten v prvi omenjeni državi izključno zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za namene preživljanja, izobraževanje ali usposabljanje nista obdavčena v tej državi, pod pogojem, da taka plačila izhajajo iz virov zunaj te države.

      21. člen

      Drugi prihodki

      1. Predmeti dohodka rezidenta države pogodbenice, kjer koli nastanejo, ki niso obravnavani v prejšnjih členih tega sporazuma, se obdavčijo samo v tej državi.
      2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodke, razen dohodkov od nepremičnin, kot je opredeljeno v 2. odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalna poslovna enota, ki se nahaja v njej, ali opravlja v tej drugi državi neodvisne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej, in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se izplačuje dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
      3. Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka se lahko v tej drugi državi obdavčijo tudi predmeti dohodka rezidenta države pogodbenice, ki niso obravnavani v prejšnjih členih tega sporazuma in ki nastanejo v drugi državi pogodbenici.

       

      22. člen

      Kapital

      1. Premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine iz 6. člena, ki so v lasti rezidenta države pogodbenice in se nahajajo v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
      2. Kapital, ki ga predstavlja premičnina, ki je del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnine, ki se nanaša na stalno bazo, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za namene opravljanja neodvisnih osebnih storitev, se lahko obdavči v tej drugi državi.
      3. Premoženje, ki ga predstavljajo ladje in letala, ki jih v mednarodnem prometu upravlja rezident države pogodbenice, in premičnine, ki se nanašajo na delovanje takšnih ladij in letal, se obdavči samo v tej državi. 4. Vse druge sestavine kapitala rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.

      23. člen

      Odprava dvojnega obdavčevanja

      1. V Singapurju se je treba izogibati dvojnemu obdavčevanju na naslednji način: Kadar rezident Singapurja pridobi dohodek iz Luksemburga, ki se v skladu z določbami tega sporazuma lahko obdavči v Luksemburgu, Singapur ob upoštevanju svojih zakonov glede olajšave kot kredita proti singapurskemu davku, ki ga je treba plačati v kateri koli državi, razen v Singapurju, dovolite, da se luksemburški davek, plačan neposredno ali z odbitkom, odtegne v breme singapurskega davka, ki se plača na dohodek tega rezidenta. Če je tak dohodek dividenda, ki jo družba, ki je rezident Luksemburga, plača rezidentu Singapurja, ki je družba, ki ima v lasti neposredno ali posredno najmanj 10 odstotkov osnovnega kapitala prvo omenjene družbe, se kredit vzame upošteva luksemburški davek, ki ga plača ta družba na del svojega dobička, iz katerega se izplača dividenda.
      2. V Luksemburgu se dvojnemu obdavčevanju izogibamo na naslednji način: V skladu z določbami luksemburške zakonodaje o odpravi dvojnega obdavčevanja, ki ne vplivajo na splošno načelo tega pravilnika, se dvojno obdavčitev odpravi na naslednji način

      (a) Če rezident Luksemburga prejema dohodek ali ima v lasti kapital, ki se v skladu z določbami tega sporazuma lahko obdavči v Singapurju, Luksemburg ob upoštevanju določb pododstavkov (b), (c) in (d), tak dohodek ali premoženje oprosti davka, vendar lahko za izračun zneska davka na preostali dohodek ali premoženje rezidenta uporabi enake davčne stopnje, kot če dohodek ali premoženje ne bi bilo oproščeno.

      (b) Kadar rezident Luksemburga pridobi dohodek, ki se v skladu z določbami 12. člena, 17. člena in 3. odstavka 21. člena lahko obdavči v Singapurju, Luksemburg dovoli kot odbitek od dohodnine posameznikov ali od davek od dohodkov pravnih oseb tega rezidenta znesek, ki je enak davku, plačanemu v Singapurju. Vendar pa tak odbitek ne sme preseči tistega dela davka, kot je bil izračunan pred dajanjem odbitka, ki ga je mogoče pripisati takim postavkam dohodka, pridobljenega iz Singapurja.

      (c) Določbe pododstavka (a) se ne uporabljajo za pridobljeni dohodek ali kapital v lasti rezidenta Luksemburga, če Singapur uporablja določbe tega sporazuma, da tak dohodek ali kapital oprosti davka, ali uporablja določbe odstavka 2 12. člena takemu dohodku.

      (d) Če družba, ki je rezident Luksemburga, pridobi dividende iz singapurskih virov, Luksemburg te dividende oprosti davka, pod pogojem, da ima družba, ki je rezident Luksemburga, neposredno najmanj 10 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende od začetka obračunskega leta in če je to podjetje v Singapurju zavezano davku na dohodek, ki ustreza luksemburškemu davku od dohodkov pravnih oseb. Zgoraj navedeni deleži v singapurski družbi so pod enakimi pogoji oproščeni davka na kapital v Luksemburgu. Oprostitev po tem pododstavku velja tudi ne glede na to, da je singapursko podjetje oproščeno davka ali obdavčeno po znižani stopnji v Singapurju v skladu s singapurskimi zakoni, ki zagotavljajo spodbude za spodbujanje gospodarskega razvoja v Singapurju.

       

      24. člen

      Nediskriminacija

      1. Državljani ene države pogodbenice v drugi državi pogodbenici ne bodo podvrženi nobeni obdavčitvi ali kakršni koli s tem povezani zahtevi, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča od obdavčitve in povezanih zahtev, s katerimi državljani te druge države v enakih okoliščinah, zlasti z glede na bivanje, so ali bi lahko bili podvrženi.
      2. Obdavčitev stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, v tej drugi državi ne sme biti manj ugodno od obdavčitve podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti.
      3. Nič v tem členu se ne razlaga tako, da zavezuje državo pogodbenico, da odobri:

      (a) rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, olajšave in znižanja za davčne namene, ki jih odobri svojim rezidentom; oz

      (b) državljane druge države pogodbenice tiste osebne olajšave, olajšave in znižanja za davčne namene, ki jih odobri svojim državljanom, ki niso rezidenti te države, ali drugim osebam, ki so lahko določene v davčnih zakonih te države.

      4. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, četrtega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, obresti, avtorski honorarji in druga izplačila, ki jih podjetje države pogodbenice plača rezidentu druge države pogodbenice: za namene ugotavljanja obdavčljivega dobička takega podjetja odbitni pod enakimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se vsi dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice za namene ugotavljanja obdavčljivega kapitala takega podjetja odštejejo pod enakimi pogoji, kot če bi bili sklenjeni z rezidentom države pogodbenice. prvo omenjeno državo.
      5. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno v lasti ali pod nadzorom, neposredno ali posredno, enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi niso podvržena nikakršnim davkom ali kakršnim koli zahtevam, povezanim ki je drugačna ali bolj obremenjujoča od obdavčitve in s tem povezanih zahtev, ki so ali bi jim lahko bila podvržena druga podobna podjetja prve omenjene države.
      6. Kadar država pogodbenica svojim državljanom podeljuje davčne spodbude za spodbujanje gospodarskega ali socialnega razvoja v skladu z njeno nacionalno politiko in merili, se to po tem členu ne razlaga kot diskriminacija. 7. Določbe tega člena se uporabljajo za davke, ki so predmet tega sporazuma.

       

      25. člen

      Postopek medsebojnega dogovora

      1. Kadar oseba meni, da dejanja ene ali obeh držav pogodbenic povzročijo ali bodo zanjo povzročila obdavčitev, ki ni v skladu z določbami tega sporazuma, lahko ne glede na pravna sredstva, ki jih zagotavlja notranja zakonodaja teh držav, predloži svojo zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali, če njegov primer spada v okvir 1. odstavka 24. člena, organu države pogodbenice, katere državljan je. Zadevo je treba predložiti v treh letih od prvega obvestila o dejanju, ki ima za posledico obdavčitev, ki ni v skladu z določbami Sporazuma.
      2. Pristojni organ si bo prizadeval, če se mu ugovor zdi utemeljen in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, zadevo rešiti sporazumno s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi izogibanje obdavčevanju, ki ni v skladu s pogodbo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na časovne omejitve v notranjem pravu držav pogodbenic
      4. Pristojni organi držav pogodbenic si bodo prizadevali sporazumno reševati vse težave ali dvome, ki bi nastali pri razlagi ali uporabi Sporazuma. Lahko se tudi skupaj posvetujejo za odpravo dvojnega obdavčevanja v primerih, ki niso predvideni v Sporazumu.
      5. Pristojni organi držav pogodbenic lahko neposredno komunicirajo med seboj za dosego dogovora v smislu prejšnjih odstavkov.

      Za to pogodbo se uporablja naslednji del VI MLI:12

      VI. DEL MLI (ARBITRAŽA)

      19. člen

      (Obvezna zavezujoča arbitraža) MLI

      1. Kje:
      1. a) pod[paragraph 1 of Article 25 of this Agreement] , je oseba predložila primer pristojnemu organu a[Contracting State] na podlagi tega, da dejanja enega ali obeh[Contracting States] povzročila za to osebo obdavčitev, ki ni v skladu z določbami od[the Agreement] ; in
      1. b) pristojni organi se ne morejo dogovoriti za rešitev tega primera v skladu z [paragraph 2 of Article 25 of the Agreement], v obdobju dveh let, ki se začne na začetni datum iz odstavka 8 ali 9 [of Article 19 of the MLI], odvisno od primera (razen če pred iztekom tega obdobja pristojni organi [Contracting States] so se v zvezi s tem primerom dogovorili za drugačno časovno obdobje in o takem dogovoru obvestili osebo, ki je predložila primer),

      vsa nerešena vprašanja, ki izhajajo iz primera, se, če oseba to pisno zahteva, predložijo arbitraži na način, opisan v[Part VI of the MLI] , v skladu s pravili ali postopki, o katerih se dogovorijo pristojni organi[Contracting States] v skladu z določbami iz[paragraph 10 of Article 19 of the MLI] .

      2. Če je pristojni organ začasno prekinil postopek medsebojnega dogovora iz odstavka 1 [of Article 19 of the MLI] ker je zadeva v zvezi z enim ali več enakimi zadevami v reševanju pred sodiščem ali upravnim sodiščem, obdobje iz pododstavka b) odstavka 1 [of Article 19 of the MLI] preneha teči, dokler sodišče ali upravno sodišče ne sprejme pravnomočne odločitve ali dokler zadeva ni ustavljena ali umaknjena. Poleg tega, če se oseba, ki je predstavila primer, in pristojni organ dogovorita, da prekineta postopek medsebojnega dogovora, obdobje iz pododstavka b) odstavka 1[of Article 19 of the MLI] bo prenehal delovati, dokler se vzmetenje ne dvigne.
      3. Če se oba pristojna organa strinjata, da oseba, ki jo zadeva neposredno zadeva, ni pravočasno zagotovila nobenih dodatnih bistvenih informacij, ki jih je zahteval kateri koli pristojni organ po začetku obdobja iz pododstavka b) odstavka 1 [of Article 19 of the MLI], obdobje iz pododstavka b) odstavka 1 [of Article 19 of the MLI] se podaljša za čas, ki je enak obdobju, ki se začne na datum, ko so bile informacije zahtevane, in se konča na dan, ko so bile te informacije predložene.
      5. a) Arbitražna odločitev v zvezi z vprašanji, predloženimi arbitraži, se izvaja na podlagi medsebojnega dogovora o primeru iz odstavka 1[of Article 19 of the MLI] . Arbitražna odločitev je dokončna.
      1. b) Arbitražna odločitev je zavezujoča za oba[Contracting States] razen v naslednjih primerih:
      1. i) če oseba, ki jo zadeva neposredno zadeva, ne sprejme medsebojnega dogovora, ki izvaja arbitražno odločitev. V takem primeru primer ni primeren za nadaljnjo obravnavo s strani pristojnih organov. Šteje se, da je medsebojni dogovor, ki izvaja arbitražno odločitev o zadevi, ne sprejet s strani osebe, ki jo zadeva neposredno zadeva, če tega ne sprejme katera koli oseba, ki jo zadeva neposredno zadeva, v 60 dneh po datumu uradnega obvestila o medsebojnem dogovoru. se pošlje osebi, umakne vsa vprašanja, rešena v medsebojnem dogovoru o izvajanju arbitražne odločbe, iz obravnave katerega koli sodišča ali upravnega sodišča ali kako drugače zaključi vse nerešene sodne ali upravne postopke v zvezi s temi vprašanji na način, ki je skladen s tem medsebojnim dogovorom.
      1. ii) če je pravnomočna odločitev sodišč enega od[Contracting States] meni, da je arbitražna odločba neveljavna. V takem primeru zahteva za arbitražo po 1. odstavku[of Article 19 of the MLI] se šteje, da ni bil izveden, in se šteje, da arbitražnega postopka ni bilo (razen za namene 21. člena (Zaupnost arbitražnega postopka) in 25. (Stroški arbitražnega postopka))[of the MLI] ). V takem primeru se lahko vloži nova zahteva za arbitražo, razen če se pristojni organi strinjajo, da taka nova zahteva ne bi smela biti dovoljena.

      iii) če oseba, ki jo zadeva neposredno zadeva, vodi pravdo o vprašanjih, ki so bila rešena v medsebojnem dogovoru o izvajanju arbitražne odločbe na katerem koli sodišču ali upravnem sodišču.

      5. Pristojni organ, ki je prejel prvotno zahtevo za postopek medsebojnega dogovora, kot je opisano v pododstavku a) odstavka 1[of Article 19 of the MLI] v dveh koledarskih mesecih po prejemu zahteve:
      1. a) pošlje obvestilo osebi, ki je predložila zadevo, da je prejela zahtevo; in
      1. b) pošlje obvestilo o tej zahtevi, skupaj s kopijo zahteve, pristojnemu organu druge strani[Contracting State] .
      6. V treh koledarskih mesecih po tem, ko pristojni organ prejme zahtevo za postopek medsebojnega dogovora (ali kopijo le-te od pristojnega organa druge[Contracting State] ) bodisi:
      1. a) obvesti osebo, ki je zadevo predstavila, in drugi pristojni organ, da je prejel informacije, potrebne za začetek vsebinske obravnave primera; oz
      1. b) zahtevati dodatne informacije od te osebe v ta namen.
      7. Če v skladu s pododstavkom b) odstavka 6 [of Article 19 of the MLI], sta eden ali oba pristojna organa od osebe, ki je predložila zadevo, zahtevala dodatne informacije, potrebne za začetek vsebinske obravnave primera, pristojni organ, ki je zahteval dodatne informacije, v treh koledarskih mesecih po prejemu dodatnih informacij od te osebe , obvesti to osebo in drugi pristojni organ bodisi:
      1. a) da je prejel zahtevane informacije; oz
      2. b) da nekateri zahtevani podatki še manjkajo.
      8. Kadar noben pristojni organ ni zahteval dodatnih informacij v skladu s pododstavkom b) odstavka 6[of Article 19 of the MLI] , začetni datum iz odstavka 1[of Article 19 of the MLI] bo prejšnja od:
      1. a) datum, ko sta oba pristojna organa obvestila osebo, ki je predložila primer v skladu s pododstavkom a) odstavka 6[of Article 19 of the MLI] ; in
      1. b) datum, ki je tri koledarske mesece po uradnem obvestilu pristojnemu organu drugega[Contracting State] v skladu s pododstavkom b) odstavka 5[of Article 19 of the MLI] .
      9. Kadar so bile zahtevane dodatne informacije v skladu s pododstavkom b) odstavka 6[of Article 19 of the MLI] , začetni datum iz odstavka 1[of Article 19 of the MLI] bo prejšnja od:
      1. a) zadnji datum, ko so pristojni organi, ki so zahtevali dodatne informacije, obvestili osebo, ki je predložila primer, in drugi pristojni organ v skladu s pododstavkom a) odstavka 7[of Article 19 of the MLI] ; in
      1. b) datum, ki je tri koledarske mesece po tem, ko sta pristojna organa prejela vse informacije, ki jih je kateri koli pristojni organ zahteval od osebe, ki je predložila primer.

      Če pa eden ali oba pristojna organa pošljeta obvestilo iz pododstavka b) odstavka 7[of Article 19 of the MLI] , se tako obvestilo obravnava kot zahteva po dodatnih informacijah v skladu s pododstavkom b) odstavka 6[of Article 19 of the MLI] .

      10. Pristojni organi[Contracting States] po medsebojnem dogovoru v skladu z[Article 25 of the Agreement] urediti način uporabe določb iz[Part VI of the MLI] , vključno z minimalnimi informacijami, ki so potrebne za vsak pristojni organ, da začne vsebinsko preučitev primera. Tak sporazum se sklene pred datumom, ko so nerešena vprašanja v zadevi prvič primerna za predložitev arbitraži in se lahko nato občasno spremeni
      11. Ne glede na druge določbe č[Article 19 of the MLI] ,
      1. a) vsako nerešeno vprašanje, ki izhaja iz postopka medsebojnega dogovora, sicer v okviru arbitražnega postopka, ki ga določa[the MLI] se ne predloži arbitraži, če je o tem vprašanju že odločilo sodišče ali upravno sodišče katere koli[Contracting State] ;
      1. b) če kadar koli po vložitvi zahteve za arbitražo in preden je arbitražni senat izročil svojo odločitev pristojnim organom[Contracting States] , odločitev o zadevi izda sodišče ali upravno sodišče enega od[Contracting States] , se arbitražni postopek zaključi.

      20. člen

      (Imenovanje arbitrov) MLI

      1. Razen v obsegu, v katerem so pristojni organi[Contracting States] se medsebojno dogovorijo o različnih pravilih, odstavki 2 do 4[of Article 20 of the MLI] se uporablja za namene[Part VI of the MLI] .
      2. Naslednja pravila urejajo imenovanje članov arbitražnega senata:
      1. a) Arbitražni svet sestavljajo trije posamezni člani s strokovnim znanjem ali izkušnjami v mednarodnih davčnih zadevah.
      1. b) Vsak pristojni organ imenuje enega člana sveta v 60 dneh od datuma zahteve za arbitražo v skladu s prvim odstavkom 19. člena.[of the MLI] . Tako imenovani člani dveh senatov v 60 dneh od slednjega imenovanja imenujejo tretjega člana, ki bo predsedoval arbitražnemu senatu. Predsedujoči ne sme biti državljan ali rezident niti enega niti drugega[Contracting State] .
      1. c) Vsak član, imenovan v arbitražni svet, mora biti nepristranski in neodvisen od pristojnih organov, davčnih uprav in ministrstev za finance držav članic. [Contracting States] in vseh oseb, ki jih zadeva neposredno prizadene primer (kot tudi njihovih svetovalcev) ob sprejemu na imenovanje, ohraniti svojo nepristranskost in neodvisnost med postopkom ter se v razumnem času po tem izogibati kakršnemu koli ravnanju, ki bi lahko škodilo videzu nepristranskosti in neodvisnosti arbitrov glede postopka.
      3. V primeru, da pristojni organ a [Contracting State] ne imenuje člana arbitražnega senata na način in v rokih iz 2. [of Article 20 of the MLI] ali se s tem strinjajo pristojni organi [Contracting States], člana v imenu tega pristojnega organa imenuje najvišji uradnik Centra za davčno politiko in upravo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki ni državljan ene od obeh [Contracting State].
      4. Če dva začetna člana arbitražnega senata ne imenujeta predsednika na način in v rokih iz 2. [of Article 20 of the MLI] ali se s tem strinjajo pristojni organi [Contracting States], predsednika imenuje najvišji uradnik Centra za davčno politiko in administracijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki ni državljan niti enega ali drugega [Contracting State].

      21. člen

      (Zaupnost arbitražnega postopka) MLI

      1. Izključno za namene uporabe določb od[Part VI of the MLI] in določb o[the Agreement] in domačih zakonov [Contracting States] v zvezi z izmenjavo informacij, zaupnostjo in administrativno pomočjo se šteje, da člani arbitražnega sveta in največ trije uslužbenci na člana (in bodoči arbitri le v obsegu, potrebnem za preverjanje njihove sposobnosti izpolnjevanja zahtev arbitrov) so osebe ali organi, ki se jim lahko informacije razkrijejo. Informacije, ki jih prejme arbitražni svet ali bodoči arbitri, in informacije, ki jih pristojni organi prejmejo od arbitražnega senata, se štejejo za informacije, ki se izmenjujejo v skladu z določbami[the Agreement] v zvezi z izmenjavo informacij in administrativno pomočjo.
      2. Pristojni organi [Contracting States] zagotovi, da se člani arbitražnega sveta in njihovo osebje pisno dogovorijo, da bodo pred nastopom v arbitražnem postopku vse informacije v zvezi z arbitražnim postopkom obravnavali skladno z obveznostmi zaupnosti in nerazkrivanja, opisanimi v določbah [the Agreement] v zvezi z izmenjavo informacij in administrativno pomočjo ter v skladu z veljavno zakonodajo [Contracting States].

      22. člen

      (Reševanje zadeve pred zaključkom arbitraže) MLI

      Za namene[Part VI of the MLI] in določbe [the Agreement] ki predvidevajo sporazumno reševanje zadev, se sporazumni postopek, pa tudi arbitražni postopek v zvezi z zadevo konča, če kadar koli po vložitvi zahteve za arbitražo in preden arbitražni senat poda svoje odločitev pristojnim organom [Contracting States]:

      1. a) pristojni organi[Contracting States] doseči medsebojni dogovor za rešitev primera; oz
      1. b) oseba, ki je vložila primer, umakne zahtevo za arbitražo ali zahtevo za sporazumni postopek.

      23. člen

      (Vrsta arbitražnega postopka) MLI

      Arbitraža o končni ponudbi

      1. Razen v obsegu, v katerem so pristojni organi[Contracting States] se vzajemno dogovorijo o različnih pravilih, se v zvezi z arbitražnim postopkom v skladu z[Part VI of the MLI] :
      1. a) Ko je zadeva predložena arbitraži, pristojni organ vsakega od njih [Contracting State] arbitražnemu senatu do dogovorjenega datuma predloži predlog rešitve, ki obravnava vsa nerešena vprašanja v zadevi (ob upoštevanju vseh dogovorov, ki so bili v tem primeru predhodno doseženi med pristojnimi organi [Contracting States]). Predlagani sklep je omejen na razpolaganje s posebnimi denarnimi zneski (na primer prihodki ali odhodki) ali, kjer je določeno, z najvišjo davčno stopnjo, zaračunano v skladu z[the Agreement] , za vsako prilagoditev ali podobno težavo v primeru. V primeru, v katerem pristojni organi [Contracting States] niso mogli doseči dogovora o vprašanju glede pogojev za uporabo določbe [the Agreement] (v nadaljnjem besedilu “prašno vprašanje”), na primer, ali je posameznik rezident ali ali obstaja stalna poslovna enota, lahko pristojni organi predložijo alternativne predlagane rešitve glede vprašanj, katerih določitev je odvisna od reševanja takega vprašanja praga.
      1. b) Pristojni organ vsakega[Contracting State] lahko predloži tudi podporni dokument o stališču v obravnavo arbitražnemu senatu. Vsak pristojni organ, ki predloži predlog sklepa ali podporno stališče, predloži kopijo drugemu pristojnemu organu do datuma, ko je treba predlagano resolucijo in dokazno stališče predložiti. Vsak pristojni organ lahko arbitražnemu senatu do dogovorjenega datuma predloži tudi odgovor v zvezi s predlaganim sklepom in dokazno stališče, ki ga predloži drugi pristojni organ. Kopija vsake predložitve odgovora se pošlje drugemu pristojnemu organu do datuma, ko je zapadel odgovor.
      1. c) Arbitražni senat za svojo odločitev izbere eno od predlaganih rešitev za primer, ki so ga predložili pristojni organi v zvezi z vsakim vprašanjem in morebitnimi vprašanji o pragu, in ne vključuje utemeljitve ali kakršne koli druge razlage odločitve. Odločitev arbitraže bo sprejeta z navadno večino članov senata. Arbitražni senat pisno posreduje svojo odločitev pristojnim organom[Contracting States] . Arbitražna odločitev nima precedenčne vrednosti.
      5. Pred začetkom arbitražnega postopka pristojni organi RS [Contracting States] zagotovi, da se vsaka oseba, ki je predstavila primer, in njeni svetovalci pisno dogovorijo, da nobeni drugi osebi ne bodo razkrili nobenih informacij, ki jih je med arbitražnim postopkom prejel od pristojnega organa ali arbitražnega senata. Postopek medsebojnega dogovora pod [the Agreement], kot tudi arbitražni postopek pod [Part VI of the MLI], v zvezi z zadevo preneha, če kadar koli po vložitvi zahteve za arbitražo in preden je arbitražni senat izročil svojo odločitev pristojnim organom [Contracting States], oseba, ki je predstavila primer, ali eden od svetovalcev te osebe bistveno krši ta dogovor

      25. člen

      (Stroški arbitražnega postopka) MLI

      V arbitražnem postopku pod[Part VI of the MLI] , honorarji in stroški članov arbitražnega senata ter morebitni stroški, ki nastanejo v zvezi z arbitražnim postopkom s strani[Contracting States] , bremenijo[Contracting States] na način, ki bo dogovorjen med pristojnimi organi[Contracting States] . Če takega dogovora ni, vsak[Contracting State] krije svoje stroške in stroške svojega imenovanega člana sveta. Stroške predsednika arbitražnega senata in druge stroške, povezane z vodenjem arbitražnega postopka, krije[Contracting States] v enakih deležih. 2. in 3. odstavek 26. člena (Združljivost) MLI

      2. Vsako nerešeno vprašanje, ki izhaja iz postopka medsebojnega dogovora, sicer v okviru arbitražnega postopka iz [Part VI of the MLI] se ne predloži arbitraži, če zadeva spada v zadevo, v zvezi s katero je bil predhodno ustanovljen arbitražni senat ali podoben organ v skladu z dvostransko ali večstransko konvencijo, ki predvideva obvezno zavezujočo arbitražo o nerešenih vprašanjih, ki izhajajo iz primer postopka medsebojnega dogovora.
      3. [Nothing]v[Part VI of the MLI] vpliva na izpolnjevanje širših obveznosti v zvezi z arbitražo o nerešenih vprašanjih, ki nastanejo v okviru postopka medsebojnega dogovora, ki izhaja iz drugih konvencij, h katerim[Contracting States] so ali bodo postale stranke. Pododstavek a) 2. odstavka 28. člena MLI

      V skladu s pododstavkom a) odstavka 2 28. člena MLI Singapur oblikuje naslednje pridržke glede obsega zadev, ki so primerne za arbitražo v skladu z določbami dela VI MLI:

      1. a) Republika Singapur si pridržuje pravico, da iz obsega dela VI (Arbitraža) izključi primere, ki vključujejo uporabo njenih domačih splošnih pravil proti izogibanju iz oddelka 33 Zakona o davku na dohodek, sodne prakse ali pravnih doktrin. Upoštevane bi bile tudi vse nadaljnje določbe, ki nadomeščajo, spreminjajo ali posodabljajo ta pravila proti izogibanju. Republika Singapur uradno obvesti depozitarja o vseh takih naknadnih določbah.
      1. b) Kadar se pridržek druge pogodbene jurisdikcije k zajetemu davčnemu sporazumu v skladu s členom 28(2)(a) nanaša izključno na njeno domače pravo (vključno z zakonskimi določbami, sodno prakso, sodnimi doktrinami in kaznimi), Republika Singapur si pridržuje pravico, da iz področja uporabe dela VI izključi tiste primere, ki bi bili izključeni iz področja uporabe dela VI, če bi bil pridržek druge pogodbene jurisdikcije oblikovan s sklicevanjem na kakršne koli analogne določbe notranjega prava Republike Singapur ali katere koli poznejše določbe, ki nadomestijo , spremeniti ali posodobiti te določbe. Pristojni organ Republike Singapur se bo posvetoval s pristojnim organom druge pogodbene jurisdikcije, da bi v sporazumu, sklenjenem v skladu s členom 19(10) določil vse take analogne določbe, ki obstajajo v domačem pravu Republike Singapur.

      26. člen

      Izmenjava informacij

      1. Pristojni organi držav pogodbenic si izmenjujejo informacije, ki so predvidoma pomembne za izvajanje določb tega sporazuma ali za upravljanje ali izvrševanje domače zakonodaje v zvezi z davki vseh vrst in opisov, naloženih v imenu držav pogodbenic ali njihovih lokalne oblasti, v kolikor obdavčitev po tem ni v nasprotju s Sporazumom. Izmenjava informacij ni omejena s členoma 1 in 2.
      2. Vse informacije, ki jih država pogodbenica prejme v skladu s prvim odstavkom, se obravnavajo kot tajne na enak način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrijejo samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), ki jih zadeva ocena oz. pobiranje, izvrševanje ali pregon v zvezi z odločanjem o pritožbah v zvezi z davki iz odstavka 1 ali nadzor nad tem. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo za te namene. Podatke lahko razkrijejo v javnih sodnih postopkih ali v sodnih odločbah.
      3. V nobenem primeru se določbe 1. in 2. odstavka ne razlagajo tako, da državi pogodbenici nalagajo obveznost:

      (a) izvajati upravne ukrepe, ki so v nasprotju z zakoni in upravno prakso te ali druge države pogodbenice;

      (b) zagotoviti informacije, ki jih ni mogoče pridobiti po zakonodaji ali v običajnem upravljanju te ali druge države pogodbenice;

      (c) zagotoviti informacije, ki bi razkrile katero koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, poslovno ali poklicno skrivnost ali trgovinski proces ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom (ordre public).

      4. Če država pogodbenica zahteva informacije v skladu s tem členom, druga država pogodbenica uporabi svoje ukrepe za zbiranje informacij za pridobitev zahtevanih informacij, čeprav ta druga država teh informacij morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz 3. odstavka, vendar se te omejitve v nobenem primeru ne smejo razlagati tako, da državi pogodbenici dovoljujejo, da zavrne posredovanje informacij samo zato, ker nima domačega interesa za te informacije.
      5. Določbe tretjega odstavka se v nobenem primeru ne smejo razlagati tako, da dovoljujejo državi pogodbenici, da zavrne posredovanje informacij samo zato, ker informacije hrani banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje v agenciji ali fiduciarni vlogi, ali ker se nanašajo na na lastniški delež v osebi.

      27. člen

      Člani diplomatskih in konzularnih predstavništev

      Nič v tem sporazumu ne vpliva na davčne privilegije članov diplomatskih ali konzularnih predstavništev v skladu s splošnimi pravili mednarodnega prava ali po določbah posebnih sporazumov.

      Naslednji odstavek 1 7. člena MLI se uporablja in nadomešča določbe tega sporazuma:

      7. ČLEN MLI – PREPREČEVANJE ZLOOBRABE POGODBE

      (Zagotovitev testa za glavne namene)

      Ne glede na morebitne določbe[the Agreement] , ugodnost pod [the Agreement] se ne dodeli v zvezi z postavko dohodka ali kapitala, če je ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin razumno sklepati, da je bila pridobitev te koristi eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali posla, ki je neposredno ali posredno povzročil to ugodnost, razen če se ugotovi, da bi bila odobritev te ugodnosti v teh okoliščinah v skladu s ciljem in namenom ustreznih določb [the Agreement].

      Za prvi odstavek 7. člena MLI se uporablja naslednji četrti odstavek 7. člena MLI:

      Kjer je korist pod[the Agreement] je zavrnjeno osebi pod[paragraph 1 of Article 7 of the MLI] , pristojni organ [Contracting State] ki bi sicer podelil to ugodnost, bo to osebo kljub temu obravnavalo kot upravičeno do te ugodnosti ali drugih ugodnosti v zvezi z določeno postavko dohodka ali kapitala, če tak pristojni organ na zahtevo te osebe in po preučitvi ustrezne dejstev in okoliščin, ugotovi, da bi bile takšne ugodnosti tej osebi odobrene, če ne bi bilo posla ali dogovora iz [paragraph 1 of Article 7 of the MLI]. Pristojni organ[Contracting State] na katero je po tem odstavku vložil zahtevo rezident druge[Contracting State] posvetuje s pristojnim organom te druge[Contracting State] preden zahtevo zavrne.

      28. člen

      Začetek veljavnosti

      1. Države pogodbenice se medsebojno pisno obvestijo po diplomatski poti, da so izpolnjeni postopki, ki jih njena zakonodaja zahteva za začetek veljavnosti tega sporazuma.
      2. Sporazum začne veljati na dan naslednjega od teh uradnih obvestil in njegove določbe začnejo veljati:

      (a) v Singapurju:

      (i) v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru na zneske, ki jih je treba plačati, se štejejo za plačane ali plačane (kar je najzgodnejše) 1. januarja ali pozneje koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem začne veljati sporazum;

      (ii) v zvezi z obračunanim davkom (razen davkov, odtegnjenih pri viru) za katero koli leto odmere, ki se začne 1. januarja ali pozneje v drugem koledarskem letu po letu, v katerem začne veljati sporazum; in

      (iii) v zvezi s členom 26 za zahteve, podane na dan začetka veljavnosti ali po njem v zvezi z informacijami za davke, ki se nanašajo na davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja ali pozneje koledarskega leta, ki sledi dnevu, ko začne veljati sporazum ; ali kadar davčnega obdobja ni, za vse dajatve na davek, ki nastanejo 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi dnevu, ko začne veljati sporazum;

      (b) v Luksemburgu:

      (i) v zvezi z davki, zadržanimi pri viru, do dohodka, pridobljenega 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati sporazum;

      (ii) v zvezi z drugimi davki na dohodek in davki na premoženje davkom, ki se obračunavajo za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati sporazum;

      (iii) v zvezi s členom 26 za zahteve, podane na dan začetka veljavnosti ali po njem v zvezi z informacijami za davke, ki se nanašajo na davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja ali pozneje koledarskega leta, ki sledi dnevu, ko začne veljati sporazum ; ali kadar davčnega obdobja ni, za vse dajatve na davek, ki nastanejo 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi dnevu, ko začne veljati pogodba.

      3. Sporazum med Republiko Singapur in Velikim vojvodstvom Luksemburg o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje, s Protokolom, podpisan 6. marca 1993, preneha veljati in preneha veljati. začne veljati od dneva, ko ta sporazum začne veljati za davke, za katere se uporablja ta sporazum v skladu z določbami drugega odstavka tega člena.
      4. Ne glede na odstavek 3 so določbe člena 23(1)(c) Sporazuma med Republiko Singapur in Velikim vojvodstvom Luksemburg o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje , s Protokolom, podpisanim 6. marca 1993, ostane v veljavi 5 let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

      29. člen

      Prekinitev

      Ta sporazum ostane v veljavi, dokler ga država pogodbenica ne odpove. Vsaka država pogodbenica lahko odpove sporazum po diplomatski poti z obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli koledarskega leta, ki se začne po izteku obdobja petih let od dneva začetka njegove veljavnosti. V tem primeru pogodba preneha veljati:

      (a) v Singapurju

      (i) v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru na zneske, ki jih je treba plačati, se štejejo za plačane ali plačane (kar je najzgodnejše) po koncu koledarskega leta, v katerem je bilo dano obvestilo;

      (ii) v zvezi z obračunanim davkom (razen davkov, odtegnjenih pri viru) za katero koli leto odmere, ki se začne 1. januarja ali pozneje v drugem koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo; in

      (iii) v vseh drugih primerih po koncu koledarskega leta, v katerem je bilo obvestilo dano;

      (b) v Luksemburgu:

      (i) v zvezi z davki, zadržanimi pri viru, za dohodek, pridobljen 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo;

      (ii) v zvezi z drugimi davki na dohodek in davki na premoženje davkom, ki se obračunavajo za vsako davčno leto, ki se začne 1. januarja ali pozneje v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo; in

      (iii) v vseh drugih primerih po koncu koledarskega leta, v katerem je bilo obvestilo dano.